Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne smo na enem mestu zbrali blog zapise, povezane z drugo svetovno vojno. Seznam sproti osvežujemo z novimi zapisi, ki jih pripravljajo kustosinje in kustosi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije že vrsto let sprejema tuje študente na večmesečno prakso, največkrat v poletnih mesecih. V tem obdobju se spoznajo z muzejsko ustanovo »od znotraj«, se opremijo s praktičnim potekom muzejskega dela in tudi delijo z nami njihova znanja. Tabea Gebehenne je opravljala dvomesečno prakso med avgustom in oktobrom 2024. Večino dela je opravila na digitalizaciji fotografskega gradiva. V sklop njenega izobraževanja so spadali tudi obiski nekaterih slovenskih muzejev. Spodaj delimo njene zapise in opažanja. Najprej v angleščini, nato pa v slovenskem prevodu.

Angleški zapis:

In any case, I have visited a few museums in my time so far that I would like to say something about.

Slovene Ethnographic Museum

Recently, I spent about 2-3 hours at the Ethnographic Museum, and although I initially thought that might be too long, it turned out to be just the right amount of time. The museum spans three floors and offers an impressive range of exhibits—from ancient times to the present day. What I found particularly fascinating were the many collections, which not only cover life in Slovenia but also showcase the cultures of various other peoples. There are plenty of interactive displays, and a huge collection of toys from the 19th and 20th centuries, which adds a nostalgic touch.

What really stood out for me was how beautifully the museum is designed. The exhibits are incredibly well-curated, with a lot of love, attention to detail, and creativity put into them. My favorite part of the museum was the second floor. This floor was surprisingly philosophical and focused on the theme of time. There were various interpretations and perspectives on questions like: What exactly is time? How can we live in the moment? And how do time and the experiences associated with it shape us individually? I found the idea particularly interesting that each person perceives time differently and is shaped by their experiences. I had never seen a museum tackle such abstract yet fundamental questions before, and it really made me think. Even after leaving the museum, I kept reflecting on these concepts.

In conclusion, the Ethnographic Museum in Ljubljana is truly a highlight. The exhibition is not only informative but also inspiring and invites you to reflect on yourself and the world around you. If you enjoy a bit of “chaos” in the diversity of exhibits and are interested in cultural and philosophical themes, you should definitely pay a visit!

City Museum of Ljubljana

During my visit to the City Museum of Ljubljana, I was impressed by how the museum presents the city’s history. One of the first things that stood out to me was the exhibition in the first room, featuring a collage of different artworks by artists from 1850 to 1950. The display was powerful and left a lasting impression, though I could see how it might be overwhelming for some visitors due to the sheer amount of visual content.

The other rooms are each small and dedicated to different historical periods of the city. These exhibits offered a deep insight into Ljubljana’s social history, providing a glimpse into how the city’s inhabitants lived throughout various times. Also there were many engaging sections where you could touch or even use certain objects.

The temporary exhibition on fashion was also memorable, though I have to admit, I don’t fully understand the fashion world, it’s not really my subject area. Despite that, the exhibit was very well-executed. It also focused on sustainability, encouraging visitors to reflect on their own consumption habits through activities like a questionnaire. As I already mentioned when talking about the Ethnographic Museum, these are exactly the things where I see the real value in exhibitions. It doesn’t do much for me to walk past a thousand signs, take in loads of information, and then forget everything after the visit. What’s especially valuable to me are the things that I can actively include in my thought process. There are many reasons why for me this is important for understanding historical contexts and for expanding our awareness of history, but that would probably go beyond the scope of this blog…. So anyway, I particularly enjoyed the section where you could listen to music through headphones. The room displayed dresses from ballroom dances, and the atmosphere created by the music made the experience even more impactful.

Music also played a role in the permanent exhibition, particularly in the final “contemporary” room. I realized how much music helps me form images in my mind and how it influences my historical awareness. It added an emotional layer to the historical narratives presented throughout the museum, making the entire visit even more meaningful for me.

National Museum of Slovenia

One of the things I really appreciated during my visit to the National Museum of Slovenia was the audio guide. It had a British accent, which I liked, and the ability to speed up the narration was a nice feature. The guide was detailed and informative, making the experience very educational.

One of the standout exhibits was a Neanderthal flute, around 60,000 years old, displayed in the first room. This ancient artifact was fascinating and probably the highlight for many visitors. There was even music playing in the background to help imagine how the flute might have sounded. However, unlike my previous museum experience, I found the sound of the flute quite squeaky and distracting, which took away from the atmosphere a bit. But I’m sure, this is deifnitely just a me-experience.

While the museum was relatively small and didn’t have a huge number of exhibits, most of them had a strong connection to Slovenia, which I appreciated. The exhibits were thoughtfully arranged, although some sections, like the Roman artifacts, felt a bit repetitive. I mean, how many Roman stones do I need to see to remind me how rusty my Latin has become?

One of the coolest aspects was the abundance of interactive spaces for children. These sections were very creative and engaging, which I found really impressive. There was also a temporary exhibition about helmets, which was something different and kind of interesting.

Overall, the museum may have been small, but it was carefully designed. Plus, right across the building, there’s also a natural history museum, which could be a great addition to the visit.

The Natural History Museum of Slovenia

Today, I visited the Natural History Museum, and to be honest, my experience was a bit mixed. That being said, there were some cool highlights. Right in the first room, I was greeted by a massive mammoth skeleton, which was quite impressive. There was also an animation alongside it that was really well done. It was fascinating to imagine what this huge creature looked like in the past and how it moved.

Your experience is certainly different, though, if you haven’t been to many natural history museums yet, unlike most of us. I can imagine that this museum could be especially fascinating for children. The interactive displays and the way things are presented make it easy to understand, which makes it a great family outing. On a rainy day, the Natural History Museum could be a perfect indoor activity.

So, if you’re out with your family and it’s pouring outside, this museum is definitely worth considering!

The National Museum of Contemporary History of Slovenia

As a final step, I would like to connect my impressions from the other museums with the exhibitions and my work at my internship, the National Museum of Contemporary History of Slovenia, from a museological perspective. I have read a lot in museum studies, and you can find the literature at the end in case you are also interested in the topic.

The museum provide an incredibly comprehensive overview of modern Slovenian history. There is a wealth of information, all presented in a very clear and organized way – though I must admit, I had the advantage of joining a guided tour (but there are free public tours every first Sunday of the month).

That being said, the atmosphere is powerful, especially with the reconstruction of World War I dugouts, complete with sound effects to set the mood. In fact, music was also used at various points throughout the museum, just like in some of the other museums I’ve visited, and visitors can even activate it themselves at times, which add an interactive element to the experience.

Interactive elements in museums are important for several reasons. They encourage active participation, allowing visitors to engage more deeply with the content and enhancing their understanding. By providing different ways to learn, such as touching or experimenting, interactive exhibits cater to various learning styles, making information more accessible. These elements also create emotional connections, making the experience more personal and memorable. Additionally, they promote social interaction among visitors and stimulate critical thinking by encouraging questions and discussions – an element I’ve been talked about a lot and that I personally miss in the museum. Overall, interactive parts make museum visits more engaging and enjoyable, leading to a richer learning experience, especially for children. However, unlike most museums, there are relatively fewer interactive parts in my opinion.

What I encountered the most during my internship, was photography. The museum works a lot with it. Photographs offer many advantages in museums, making them an essential medium for presenting history and culture. Their biggest strength lies in their visual authenticity and their often perceived status as proof. Photographs seem credible because they capture real moments and places, creating a direct connection to the past. This is especially important in war and conflict museums, where photographs often serve as visual evidence to strengthen the authenticity of the narratives. In addition to their role as evidence, photographs have a strong emotional impact. They can evoke personal and collective memories and generate empathy in the viewer. Especially in war museums, photographs of victims, heroes, and martyrs are used to create emotional connections and to show the drama and suffering of a conflict. Another advantage of photographs is their immediacy and clarity. Visitors can quickly understand and
interpret photographs without needing long explanations. Since photographs don’t have language barriers, they are like a universal language that can reach people from different backgrounds. This makes them an ideal medium to present complex or emotional topics.

Furthermore, photographs allow for the documentation of changes. They show how landscapes, cities, fashion, and social structures have developed over time. In museums, they often complement text-based information and give visitors a visual way to see details that might otherwise be overlooked. They can be useful for preserving past events and places that no longer exist today. Finally, photographs also have high aesthetic value. As individual artworks, they contribute to the visual design of an exhibition and enhance the aesthetic experience for visitors. However, it is important for museums to promote a critical approach to photography.

The same photo can have different effects in different contexts. Photographs are often selectively chosen and sometimes manipulated to support a certain narrative, so they should not be viewed as completely objective representations of reality. A careful and responsible presentation of photographs in museums, considering their original context, can help create a fuller understanding of history and memory.

_{Bibliography
Chang, E. (2006). Interactive experiences and contexutal learning in museum. In: Studies in Art Education, 47 (2), 170-186.
Crane, S. A. (2013). The pictures in the background: History, memory and photography in the museum. In: Memory & History, Routledge, 123-140.
Lien, S., & Edwards, E. (Eds.). (2014). Uncertain images: Museums and the work of photographs. Ashgate Publishing, Ltd.
Pallud, J. (2017). Impact of interactive technologies on stimulating learning experiences in a museum. In: Information & Management, 54(4), 465-478.
Stylianou-Lambert, T., & Bounia, A. (2012). War museums and photography. In: Museum & Society, 10 (3), 183-196. https://journals.le.ac.uk/index.php/mas/article/view/214}

V slovenskem jeziku:

Pozdravljeni! Moje ime je Tabea Gebehenne in prihajam iz Marburga v Nemčiji, kjer študiram zgodovino. Negotovost in strah – negotovost glede moje prihodnosti in strah pred zapustitvijo udobnega domačega okolja. Zaradi teh občutkov se večinoma nisem odločala za daljše bivanje v tujih državah. Toda poleti 2023 sem prvič obiskala Slovenijo, tudi Ljubljano. Že po kratkem času sem se v mestu počutila zelo prijetno; strahovi, ki so me običajno bremenili, pa so izginili. Zlahka sem si predstavljala, da bi v Ljubljani lahko živela tudi daljše obdobje. To je razlog, zakaj sem se odločila, da sem tukaj preživela dva meseca na praksi prek programa Erasmus. Prakso sem opravljala v Fototeki Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Moja mentorica je bila Katarina Jurjavčič. V tem času sem obiskala nekaj muzejev, o katerih bi rada delila nekaj opažanj, ki sem jih zapisala takoj po obisku posameznega muzeja, tako da jih vzemite kot dnevniške zapise.

Slovenski etnografski muzej

Pred kratkim sem preživela približno 2–3 ure v Slovenskem etnografskem muzeju. Sprva sem mislila, da je to predolgo, vendar se je izkazalo, da je bilo ravno prav. Muzej obsega tri nadstropja in ponuja impresiven nabor eksponatov – od davnih časov do danes. Še posebej so me pritegnile zbirke, ki ne zajemajo le življenja v Sloveniji, temveč prikazujejo tudi kulture drugih narodov. Na voljo je veliko interaktivnih delov in obsežna zbirka igrač iz 19. in 20. stoletja, ki dodaja pridih nostalgije.

Ključno se mi je zdelo oblikovanje same razstave. Eksponati so izjemno skrbno postavljeni, z veliko ljubezni, pozornosti do podrobnosti in veliko kreativnosti. Moje najljubše nadstropje je bilo drugo nadstropje, ki se presenetljivo osredotoča na filozofsko temo časa. Zastavljena so različna vprašanja, kot so: Kaj pravzaprav je čas? Kako lahko živimo v trenutku? In kako nas čas in z njim povezane izkušnje oblikujejo kot posameznike? Še nikoli nisem videla muzeja, ki bi se loteval takšnih abstraktnih, a pomembnih vprašanj. Tudi po obisku sem še vedno razmišljala o teh konceptih.

Na koncu lahko rečem, da je Slovenski etnografski muzej v Ljubljani res vrhunski. Razstava ni le informativna, temveč tudi navdihujoča in spodbuja k razmišljanju o sebi in svetu okoli nas. Če vas zanima kultura in filozofija ter vam je všeč nekaj „kaosa“ v raznolikosti razstavnih vsebin, potem vam obisk vsekakor priporočam!

Mestni muzej Ljubljana

Med obiskom Mestnega muzeja Ljubljana me je navdušilo, kako se je muzej lotil predstavitve zgodovine mesta. Ena prvih stvari, ki mi je padla v oči, je bila razstava v prvem prostoru, ki je vključevala kolaž različnih umetniških del umetnikov med letoma 1850 in 1950. Razstava je bila precej učinkovita in je pustila name trajen vtis, čeprav bi lahko bila za nekatere obiskovalce zaradi obsežnosti vizualne vsebine nekoliko preveč.

Drugi prostori so majhni in posvečeni različnim zgodovinskim obdobjem mesta. Obiskovalec tako dobi globok vpogled v socialno zgodovino Ljubljane in prikazuje, kako so prebivalci mesta živeli skozi različna obdobja. Na postavitvi se srečamo tudi z veliko zanimivimi interaktivnimi odseki, kjer si lahko dotaknil ali celo uporabljal določene izpostavljene predmete.

Začasna razstava o modi je bila prav tako nepozabna, čeprav moram priznati, da modnega sveta ne razumem povsem – to preprosto ni moje področje. Kljub temu je bila razstava zelo dobro izvedena. Osredotočala se je tudi na trajnost, saj je obiskovalce spodbujala k razmisleku o njihovih potrošniških navadah s pomočjo aktivnosti, kot je vprašalnik. Kot sem že omenil pri etnografskem muzeju, ravno v takšnih stvareh vidim pravo vrednost razstav. Ni mi v veliko korist, če se sprehodim mimo tisoč tabel, sprejmem veliko informacij in nato vse pozabim po obisku. Še posebej dragocene so mi stvari, ki jih lahko aktivno vključim v svoj miselni proces. Obstaja veliko razlogov, zakaj je to zame pomembno za razumevanje zgodovinskih kontekstov in širjenje naše zavesti o zgodovini, vendar bi to verjetno preseglo okvir tega zapisa … Kakorkoli že, še posebej sem užival v delu, kjer si lahko poslušal glasbo prek slušalk. V sobi so bili razstavljeni plesni kostumi za dvoranske plese, vzdušje, ki ga je ustvarjala glasba, pa je izkušnjo še dodatno poglobilo.

Glasba je igrala pomembno vlogo tudi na stalni razstavi, zlasti v zadnji, “sodobni” sobi. Ugotovil sem, kako zelo mi glasba pomaga oblikovati slike v mislih in kako vpliva na mojo zgodovinsko zavest. Dodala je čustveno plast k zgodovinskim pripovedim, ki so bile predstavljene v muzeju, in s tem naredila celoten obisk še bolj smiseln zame.

Narodni muzej Slovenije

Kar je nujna zadeva in jo izjemno priporočam, če boste obiskali Narodni muzej Slovenije – vzemite avdio vodnik. Ker je imel britanski naglas, mi je bil zelo všeč, pa tudi možnost pospešitve pripovedi je bila funkcija, ki je kdaj pa kdaj prav prišla. Vodnik je bil podroben in informativen, kar je mojo izkušnjo ogleda naredilo veliko bolj izobraževalno kot bi jo sicer.

Eden izmed izstopajočih eksponatov je bila neandertalska piščal, stara približno 60.000 let, razstavljena v prvem prostoru. Ta starodavni artefakt je fascinanten in verjetno vrhunec za mnoge obiskovalce. V ozadju je celo igrala glasba, ki je pomagala prikazati, kako bi lahko piščal zvenela. Žal pa se mi je zdel zvok piščali precej cvileč in moteč, kar je nekoliko zmotilo vzdušje in moj potek ogleda, ampak prepričana sem, da je to stvar mojega okusa in ne splošno dejstvo.

Muzej je sicer razmeroma majhen in ni imel velikega števila predmetov, a so bili vsi večinoma tesno povezani s Slovenijo. Predmeti so tudi premišljeno razporejeni, čeprav so se mi zdeli nekateri deli postavitve, na primer rimski artefakti, zdeli nekoliko ponavljajoči. Koliko rimskih kamnov potrebujem, da me spomnijo, kako zarjavela je moja latinščina?

Ena najzanimivejših značilnosti postavitve je bilo obilje interaktivnih prostorov za otroke. Ti deli so bili zelo ustvarjalni in privlačni, kar me je resnično navdušilo. Obstajala je tudi začasna razstava o čeladah, kar je bilo nekaj drugačnega in zelo zanimivega.

Na splošno je bil muzej morda majhen, a skrbno oblikovan. Poleg tega je lociran tik nasproti stavbe Prirodoslovnega muzeja, kar bi lahko bil odličen dodatek obisku.

Prirodoslovni muzej Slovenije

Danes sem obiskala Prirodoslovni muzej in moram priznati, da so bili moji občutki po koncu obiska mešani. Vseeno pa je bilo nekaj res zanimivih poudarkov. Že v prvem prostoru me je pozdravil ogromen okostnjak mamuta, ki je bil res impresiven. Ob njem je bila tudi animacija, ki je bila odlično izvedena. Bilo si je fascinantno predstavljati, kako je bilo to ogromno bitje videti v preteklosti in kako se je gibalo.

Vaša izkušnja bo zagotovo drugačna, še posebej, če še niste obiskali veliko prirodoslovnih muzejev, v nasprotju z večino med nami. Predstavljam si, da bi bil ta muzej še posebej zanimiv za otroke. Interaktivni prikazi in način, kako so stvari predstavljene, omogočajo enostavno razumevanje, kar ga naredi odličnega za družinski izlet. Ob deževnem dnevu bi bil Prirodoslovni muzej lahko popolna izbira.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Za zaključek bi rada povezala svoje vtise iz drugih muzejev z razstavami in svojim delom na praksi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije z muzeološkega vidika. Prebrala sem nekaj literature o muzejskih študijah, ki jih lahko najdete na koncu, če vas tema zanima in pritegne.

Muzej nudi izjemno celovit pregled sodobne slovenske zgodovine. Informacij je veliko, vse pa so predstavljene jasno in organizirano – moram priznati, da sem imela prednost, ker sem se udeležila vodenega ogleda (vsako prvo nedeljo v mesecu je namreč organiziran brezplačen javni ogled).

Že prvi vstop v razstavni prostor na obiskovalca deluje zelo močno, še posebej z rekonstrukcijo jarkov iz prve svetovne vojne, ki vključujejo zvočne učinke za ustvarjanje pravega razpoloženja. Glasba je uporabljena na različnih mestih po muzeju, podobno kot v nekaterih drugih muzejih, ki sem jih obiskala. Obiskovalci jo lahko celo sami aktivirajo, kar doda interaktivni element. Interaktivni elementi v muzejih so pomembni iz več razlogov. Spodbujajo aktivno sodelovanje, omogočajo obiskovalcem globlje doživljanje vsebino in izboljšujejo njihovo razumevanje. Z različnimi načini učenja, kot sta otip in eksperimentiranje, interaktivne razstave ustrezajo različnim učnim stilom in tako naredijo informacije bolj dostopne. Poleg tega ti elementi ustvarjajo čustvene povezave, zaradi česar je izkušnja bolj osebna in si jo obiskovalec zapomni. Omogočajo pa tudi družbeno interakcijo med obiskovalci ter spodbujajo kritično razmišljanje z vprašanji in morebitnimi razpravami – kar pa je nekaj, kar pogosto pogrešam v muzejih. Na splošno interaktivni elementi naredijo obisk muzejev bolj zanimiv in prijeten, saj omogočajo bogatejšo učno izkušnjo, zlasti za otroke. Po mojem mnenju pa je v »mojem« muzeju relativno malo interaktivnih delov v primerjavi z drugimi muzeji.

Najpogosteje sem se med prakso srečevala s fotografijo, saj se muzej s tem medijem veliko ukvarja. Fotografija prinaša številne prednosti in je ključni medij za predstavljanje zgodovine in kulture v muzejih. Njena največja moč je v vizualni avtentičnosti in pogosto dojemani vlogi dokaza. Fotografije delujejo verodostojno, saj zajemajo resnične trenutke in kraje, kar ustvarja neposredno povezavo s preteklostjo. To je še posebej pomembno v muzejih vojne in konfliktov, kjer fotografije pogosto služijo kot vizualni dokaz za krepitev avtentičnosti pripovedi. Poleg svoje vloge kot dokaza imajo fotografije močan čustveni učinek. Lahko vzbudijo osebne in kolektivne spomine ter v gledalcu ustvarijo empatijo. V muzejih vojne se fotografije žrtev, junakov in mučencev uporabljajo za ustvarjanje čustvenih povezav in prikazovanje drame ter trpljenja v konfliktih.

Druga prednost fotografij je njihova neposrednost in jasnost. Obiskovalci lahko hitro razumejo in interpretirajo fotografije brez potrebe po dolgih razlagah. Ker fotografije nimajo jezikovnih ovir, delujejo kot univerzalni jezik, ki lahko doseže ljudi iz različnih okolij. To jih naredi za idealen medij pri predstavljanju kompleksnih ali čustvenih tem. Poleg tega fotografije omogočajo dokumentacijo sprememb. Prikazujejo, kako so se skozi čas razvijale pokrajine, mesta, moda in družbene strukture. V muzejih pogosto dopolnjujejo besedilne informacije in obiskovalcem omogočajo vizualni vpogled v podrobnosti, ki bi jih sicer lahko spregledali. So uporabne za ohranjanje dogodkov in krajev iz preteklosti, ki danes morda več ne obstajajo. Navsezadnje pa imajo fotografije tudi visoko estetsko vrednost. Kot posamezna umetniška dela prispevajo k vizualni podobi razstave in izboljšajo estetsko izkušnjo za obiskovalce. Pomembno pa je, da muzeji spodbujajo kritičen pristop k fotografiji.

Enaka fotografija lahko v različnih kontekstih doseže različne učinke. Fotografije so pogosto selektivno izbrane in včasih zmanipulirane za podporo določeni naraciji, zato jih ne smemo obravnavati kot popolnoma objektivne predstavitve resničnosti. Previdna in odgovorna predstavitev fotografij v muzejih, z upoštevanjem njihovega izvornega konteksta, lahko pomaga ustvariti bolj celovito razumevanje zgodovine in spomina.

Vtisi, ki jih je zapisal Sašo Perc, študent 3. letnika kulturne zgodovine na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici o delu v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Zgodovinski trenutki, ki so oblikovali našo preteklost, hitro postanejo oddaljen spomin. Zato so ustanove, kot je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, neprecenljive.

Muzej ima izvrstno Fototeko, kjer se hranijo fotografije ključnih dogodkov 20. in 21. stoletja, ki še vedno oblikujejo našo družbo.

Kot študent 3. letnika kulturne zgodovine, fakultete za humanistiko na univerzi v Novi Gorici, sem že pred obiskom vedel za obsežen fotoarhiv, ki ga hrani muzej. Letos pa sem se med 27. majem in 2. julijem 2024v okviru obvezne študijske prakse, ki obsega 80 ur, imel priložnost podrobneje spoznati s poslanstvom muzeja, njegovimi zbirkami ter specialno muzejsko knjižnico. V njej je mogoče najti prek 28.000 monografskih in periodičnih enot s področja muzeologije, zgodovine, politike, vojaških ved, etnologije, umetnosti in književnosti.

Muzejska fototeka, ustanovljena leta 1952, je nastala iz gradiva, ki se je centralno zbiralo zaradi organizirane partizanske fotoreporterske dejavnosti med drugo svetovno vojno. Sčasoma se je fotografski arhiv časovno in tematsko razširil ter danes predstavlja najbolj obsežno, kar trimilijonsko zbirko fotografskega gradiva v Sloveniji.
Moje delo je vključevalo pomoč pri digitizaciji kontaktnih kopij za zbirke časopisne hiše Delo, ter organiziranje in urejanje fonda Marjana Smerketa na način vstavljanja barvnih diapozitivov v arhivske mape.

Marjan Smerke je bil dolgoletni fotograf in vodja fotolaboratorija na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, sicer pa eden vodilnih slovenskih fotografov poznega 20. in zgodnjega 21. stoletja. V Smerketovem fotografskem opusu sledimo   pravzaprav umetnikovemu osebnemu razvoju, ki se je prek namembnosti fotografij sčasoma spreminjal: od realistične, prek subjektivne do eksperimentalne in dokumentarne fotografije. Umetnostne spomenike je fotografiral po Sloveniji in zamejstvu, kjer je fotografiral okrog osemsto sakralnih objektov in njihovo notranjost z različnimi kulturnozgodovinskimi posebnostmi. Ta del zbirke sem urejal tudi sam.

Imel sem tudi priložnost sodelovati na muzejski noči v Pivki, kjer sem si ogledal začasno razstavo Kolesa usod. Z muzejskimi sodelavci smo skupaj obiskali tudi razstavo v knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne z naslovom “Nevidni svet”, ki fotografije predstavlja tudi v tipni obliki.. Ta obisk je dodatno obogatila moje razumevanje in pomembnost fotografije in vizualne dediščine.

Osebno me je izkušnja študentske prakse v Muzeju opomnila, kako pomembno je ceniti trenutke, ki jih danes doživljamo, saj bodo prav ti nekoč postali zgodovina, ki bo oblikovala prihodnje generacije in kjer tudi Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije še naprej igral ključno vlogo pri ohranjanju naše dediščine za prihodnje rodove.

Spodaj nekaj foto utrinkov z ogleda razstave Nevidni svet.