V času slovesnosti ob postavitvi spomenika zmage v Murski Soboti, 12. avgusta 1945, v naših fotografskih zbirkah in fondih sledimo seriji posnetkov dogajanja, ki je trajalo več dni. Velik poudarek je fotograf Jože Kološa dal postavitvi slovenskega grba na podstavku, za katerega ni natanko znano, kje se je nahajal. Predvideva se, da je bil postavljen za čas otvoritve spomenika zmage, danes pa ne obstaja več.
V zbirki Foto Slovenija se s tematiko odkritja spomenika zmage ukvarjajo fotografije Jožeta Divjaka, Marjana Pfeiferja st. in Rudija Vavpotiča, a nihče od omenjenih ni fotografsko zabeležil omenjenega spomenika. Prav tako je Kološa edini, ki se je na fotografiji ukvarjal s predstavitvijo spomenika kot podolgovatega kubusa, segajočega v nebo, kjer se simbol peterokrake zvezde izgublja v temini ozadja. Posnetku se je avtor posvetil v nočnih urah, ko nov marmorni monolit še ni imel imenitne družbe. Vsekakor gledalcu sproža razmislek v novo pomenskost samega motiva.
Spomenik Rdeče armade je po koncu druge svetovne vojne nastajal v skladu z izrazito propagandno nalogo kot jasna promocija nove ideologije in podpore. Spomenik, narejen po načrtih ruskega arhitekta Arončika, je precej posegel v prostor murskosoboškega trga in bil v času postavitve paradni konj nove estetike socialističnega realizma. Poleg Kološe je bilo na prizorišču več fotografov, tako domačih kot tujih. Ta številnost je seveda pripomogla k dobri medijski pokritosti dogodka.