Dr. Hanno Hardt je s svojim pedagoškim delom, teoretskimi razmišljanji in fotografskimi projekti ključno prispeval k vključevanju ulične fotografije v vizualno interpretacijo družbe. Kot je sam zapisal v eseju o Ulici (Ulica : zapiski o fotografski praksi, v: Fotografija : revija slovenskih fotografov, 2007), je v ulični fotografiji še posebej našel vitalnost fotografske domišljije. Odsevala je spretnost, ki je tako zelo lastna fotografskemu mediju nasploh: trenutnost, smelost in neizprosnost. Življenje je bilo tako mogoče ujeti v njegovi najintenzivnejši in eksplicitni obliki – v ulični odprtosti naključjem, ki jih je tako odlično ujel na svojih črno-belih posnetkih.
©MNSZS. Fotografija je avtorsko zaščitena.
Znan je po svojih dolgoročnih dokumentarno-fotografskih projektih vsakdanjega življenja: na Irskem, ZDA, v nekdanji Vzhodni Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Sloveniji. Hanno Hardt je deset let fotografiral ljubljansko tržnico (od 1984 do 1994), ukvarjal se je z dokumentiranjem bralnega procesa (od leta 1990 do 2011), izstopajoč pa je tudi njegov projekt Slovenci (1991 do 2008), kjer je v podobe prikazal dve desetletji slovenske tranzicije. V ospredju njegovih fotografij so vedno ljudje in znal jih je ujeti v trenutkih, ki odslikujejo širši kontekst človeškega bivanja.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je celoten fotografski fond dr. Hanna Hardta prevzel v preteklem letu, za kar se zahvaljuje gospe dr. Vidi Zei.