Februarja 2023 je minilo 450 let od dvotedenskega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Odvijal se je v času zatišja turških vpadov na slovensko ozemlje zaradi beneško-turške vojne in v času dolgo trajajočega nezadovoljstva kmetov nad fevdalci. Od slovenskih upornikov je zajel predvsem štajerske in kranjske kmete. Eden od njegovih znamenitih voditeljev je bil Matija Gubec.

Leta 1973, 400 let po uporu, je v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki potekala republiška proslava. Na njej je bil odkrit kip Matije Gubca, ki ga je iz lesa krakovskega hrasta izdelal akademski slikar in kipar Tone Kralj. Poleg kipa je umetnik napravil tudi dva reliefa, ki predstavljata boje kmetov na Krškem polju. Kip Matije Gubca je odkril kmet Danijel Planinc z Libne pri Krškem, predsednik prve povojne kmetijske zadruge na Vidmu (na fotografiji stoji desno od kipa).

Osrednji politiki Zveze komunistov Slovenije (med njimi zlasti Edvard Kardelj in Sergej Kraigher) in medijska poročanja so kmečki upor interpretirala kot tlačansko revolucijo, spomin nanj pa uporabila za potrjevanje »sile slovenske revolucionarne tradicije« ter poudarjanje, da so »Kmečki punti razen NOB edino gibanje, ki je združilo vse Slovence v enotnem boju.« (Dolenjski list, 28. 6. 1973; Delo, 2. 7. 1973).

Ob lanski stoletnici rojstva učiteljice, novinarke, urednice, predvsem pa legendarne mladinske pisateljice Ela Peroci, se je v medijih, v različnih publikacijah, tudi na priložnostni poštni znamki, pojavljal njen izjemen fotografski portret. Njegov, pogosto spregledan, avtor je nekdanji fotograf tednika Mladina (1979-1988) Janez Bogataj.   

Svojo vseživljenjsko naklonjenost literaturi je v njemu najbližjem ustvarjalnem mediju – fotografiji, najbolj izrazito izkazal leta 1983. V nekaj mesecih je ustvaril izreden opus 63 filmov in 63 generacijsko in slogovno raznolikih literarnih portretirancev. Med njimi je bila tudi avtorica pripovedi Moj dežnik je lahko balon, Muce Copatarice, ki je k vestnemu pospravljanju copat spodbudila generacije otrok, ter številnih pravljic, pesmic, radijskih in lutkovnih iger.

Skoraj enomesečna priprava Ele Peroci na fotografiranje se je marca 1983 odrazila v nizu fotografij, na katerih jo je Bogataj ujel v vsej mehkobi in nežnosti, ki so krasila tudi njena legendarna otroška in mladinska literarna dela.

Fotografija je bila javnosti nazadnje predstavljena na fotografski razstavi Janeza Bogataja: Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda. Na ogled je bila do 12. februarja 2023, pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

Na današnji dan, pred natanko 50 leti je Marjan Ciglič v svoj objektiv ujel utrinke zasnežene Ljubljane. V časopisu Dnevnik so takrat poročali, da »sneg ne sme padati v nedeljo. Kdo naj namreč v nedeljo najde tistega »odgovornega« uslužbenca zaprtih trgovin, ki mora skrbeti, da so pločniki pred lokalom počiščeni. Isto velja za mnoge odseke pločnikov, za katere morajo skrbeti občinske uprave. Na postaji Ljudske milice v centru so se, hočeš, nočeš, morali zadovoljiti, da začno zaradi nepočiščenih pločnikov pred trgovinskimi lokali in na drugih javnih prostorih ukrepati šele danes, ko bodo prišle na delo tudi »odgovorne« osebe.«

Zima pa ni predstavljala težav samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih jugoslovanskih republikah in drugje. Tuje agencije so poročale tudi o nizkih temperaturah – na Švedskem so namerili – 19 stopinj, na Poljskem – 32, v okolici Vzhodnega Berlina pa kar -37,5 stopinj.