Poletne počitnice, najljubši čas marsikaterega šolarja ali dijaka, se bližajo h koncu in kmalu se bo začelo novo šolsko leto.

1. septembra 1993 je v šolske klopi sedlo okrog 217.000 osnovnošolcev, od tega je bilo 25.000 prvošolčkov. Prag srednjih šol je prestopilo okrog 97.000 dijakov, od tega je bilo 32.500 dijakov 1. letnikov. Ker je bila generacija srednješolcev izjemno močna, so srednje šole, na katerih je bil vpis omejen, lahko v posamezni razred sprejele večje število dijakov. S tem je želelo ministrstvo za šolstvo omogočiti nadaljnje šolanje čim več mladim, ki so končali osnovno šolo.

Leta 1959 so v Lukovici prvič organizirali Rokovnjaški tabor – folklorno prireditev, ki prikazuje življenje rokovnjačev v času Napoleonovih Ilirskih provinc. V tem času so se namreč rokovnjači, ki so sicer obstajali že prej, močno razširili in so bili kljub svojemu zloglasnemu slovesu predstavljeni kot skupina ljudi, ki jemlje bogatim in daje revnim.

Osnovo predstavlja tudi zgodovinski roman Rokovnjači avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika. Slednji je po Jurčičevi smrti roman tudi dokončal. Eden od osrednjih dogodkov na taboru je tako prikaz rokovnjačev, ki izvedejo drzen rop na blagajno Francozov, ki so zasedli slovensko ozemlje, njihovo delovanje pa povezujejo z angleškim Robinom Hoodom, ki naj bi prav tako jemal bogatim in pomagal revnim. Prvi zapis o rokovnjačih iz Cigličevih dnevnikov najdemo iz leta 1961, zadnjega pa iz leta 1986.

»Svet okrog Bovškega Grintovca je čudovit kraj, med najprijetnejšimi kotički slovenske zemlje,« so avgusta 1950 zapisali v časopisu Tovariš. Fotoreporter Leon Jere se je namreč julija 1950 podal na Bovško in posnel dobrih sto fotografskih posnetkov življenja pastirjev.

»Tu prebivajo ljudje, ki jih je zoblikoval kamniti gorski svet: v svojih življenjskih zahtevah so skromni, toda vedno ponosi; pri delu so marljivi in vztrajni; v svojih besedah preprosti, nevsiljivi in iskreni,« je pastirje opisal fotoreporter.

Fotoreporter je reportažo naredil na planini Bali (1181 m) pod Bavškim Grintavcem, kjer so bili pastirji zadolženi za pašo 200 koz ter preko 400 ovac. Glavni proizvod pastirjev je bil polmastni planinski sir, ki ga pridobivajo po dolgotrajnem postopku, po katerem mleko segrevajo kar v 120-litrskih kotlih. Iz 800 litrov mleka pridobe 28 kg sira (4 hlebci po 7 kg) ter 12 kg skute.

Zadnje čase se mnogokrat soočamo s težavami, ki jih prinašajo močna neurja in za seboj puščajo opustošenja. O podobnih težavah so mediji pisali tudi leta 1967. Časopis Dnevnik je marca tega leta poročal, da je neurje prizadelo predvsem območja na Bledu, Železnikih, Radovljici in Kranju. Sunki vetra so odkrivali strehe in rušili drevesa. Največ dreves je veter izruval na Pokljuki in Mežaklji, podrta drevesa pa je veter nanesel tudi na železniško progo Kranj – Podnart. Zaradi neurja je bilo poškodovano tudi električno omrežje ter telefonske linije. O slabih vremenskih razmerah so takrat poročali tudi iz Bosne in Črne Gore.

Na fotografiji domačija Vinka Marklja v Železnikih, kjer je iz strehe je odneslo več kot tisoč strešnih kritin. Železniki, 15. marec 1967, foto: Marjan Ciglič. Hrani: MNSZS, inv. št.: MC670325_11.

Poskus zdravljenja oslovskega kašlja s pomočjo letenja v letalu se je zgodil poleti v letu 1950. Jugoslovanski aero transport je izvedel poskus, s katerim so želeli otroke popeljati v višave. Letalo je poletelo z ljubljanskega letališča proti Gorjancem, zavilo proti Štajerski, nato pa je nad Gorenjsko doseglo višino 3600 m.

Fotografija medicinske sestre z malčkom pozornost pritegne tudi zaradi lutke, ki jo drži otrok v rokah. Temnopolti dojenček asocira novo pot, na katero je stopila Jugoslavija po sporu z Informbirojem in je v ospredje stopila politika neuvrščenosti.