V teh dneh se je začela gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v središču Ljubljane. Nov nadvoz naj bil imel šest železniških tirov, dva tira bosta dobili tudi progi proti Kamniku in Gorenjski.

V času obnove se napovedujejo zapore cestnega prometa na Dunajski cesti, ki predstavlja eno glavnih vpadnic v mestno središče. Prestolnici se tako v času obnove obeta prometni kolaps.

Težave pa ljubljansko železniško vozlišče pestijo že vse od 50-ih let naprej. Že leta 1955 je bil tako zabeležen podatek, da se zapornice na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) zapro kar 165-krat na dan, kar je pomenilo zaporo ceste za kar 7 ur. Leta 1961 so najprej porušili sedem gospodarskih objektov ter iz območja preselili 57 družin. Gradnja podvoza se je začela marca 1962, nad njo pa je ves čas gradnje nemoteno potekal železniški promet. Obnovljena Titova cesta je bila za promet odprta 8. novembra 1962. Novozgrajeni 40 metrov dolg in 20 metrov širok podvoz je za železniški promet omogočal štiri železniške tire.

V letošnjem letu spomina na stoto obletnico rojstva dr. Franceta Bučarja objavljamo njegovo najstarejšo fotografijo iz Fotografskega fonda Joca Žnidaršiča. Fotografija dr. Franceta Bučarja je nastala med 30. junijem in 11. julijem 1965, ko je v Ljubljani poteklo 11. mednarodno srečanje študentov. Organizirala ga je komisija za mednarodne zveze pri Univerzitetnem odboru Zveze študentov Jugoslavije v Ljubljani (OU ZŠJ). Udeležili so se ga, sicer maloštevilni, študentje iz devetnajstih držav Evrope in Afrike.

Bolj kot v dogodku samem je pomen v motivu portretne fotografije. Fotografski utrinek predavateljskega zanosa dr. Franceta Bučarja pomeni eno redkih ohranjenih fotografij predavatelja, ki je prav v letu nastanka fotografije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dosegel habilitacijo, potem ko je leta 1956 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Rast socialistične družbe v okviru države delovnega ljudstva. Zaradi ideoloških razlogov je bil dr. France Bučar leta 1976 odstranjen iz pedagoškega procesa in leta 1978 odpuščen s Pravne fakultete.

Neprimerljivo bolj prepoznavne fotografije dr. Franceta Bučarja so iz obdobja demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, v katerem je prepoznan kot eden najzaslužnejših osamosvojiteljev in kot oče Ustave Republike Slovenije.

Letos bo Metalka, ki je bila zgrajena po zgledu newyorške stolpnice Seagram in jo je zasnoval nemško-ameriški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe, praznovala šestdeset let. Zasnoval jo je slovenski arhitekt Edo Mihevc in velja za prvo poslovno stavbo v Sloveniji. S svojimi sodobnimi arhitekturnimi pristopi, ki jo je posebej zaznamovala tehnološko dovršena fasada iz aluminija, je postala ena od arhitekturnih znamenitosti v Ljubljani. Izbrana Cigličeva fotografija prikazuje gradbeno fazo Metalke na dan 17. aprila 1963.

Marjan CIGLIČ, Gradnja Metalke, 17. april 1963. Fond Marjana Cigliča, črno-beli negativ, leica, inv. št.: MC630411/10.

To je še vedno precej pogosto vprašanje, ki ga slišimo zaposleni v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ko želimo opisati lokacijo našega muzeja. Cekinov grad v Tivoliju je namreč pri mnogih še vedno neločljivo povezan s tankoma in zbirko topov, ki so bili postavljeni ob njem.

Željo po postavitvi tankov pred muzej je leta 1957 izrazil tedanji ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani Milan Bevc. Po nekaj dopisovanjih in, tako se zdi, celo intervenciji tedanjega predsednika Josipa Broza Tita, sta še isto leto v muzej prispela dva tanka tipa Stuart M3A3. Oba sta bila veterana 1. tankovske brigade v sklopu katere sta sodelovala v zadnjih bojih za Trst aprila in maja 1945.

Kot najpomembnejši argument v prošnji je bilo tedaj izpostavljeno silno zanimanje mladine za takšne predmete. Da se pri svoji oceni niso zmotili priča tudi ena od fotografij, ki jih je konec aprila 1961 pred muzejem posnel Marjan Ciglič.

Prenova stavbe in okolice muzeja sta leta 1992 botrovali umiku tankov in topov, ki so bili kot last muzeja predani v začasno hrambo Vojaškemu učnemu centru v Šentvidu pri Ljubljani.

V Sloveniji so se ohranili kar štirje tanki Stuart M3A3 1. tankovske brigade, med katerimi sta tudi oba tanka, ki sta nekoč stala pred muzejem. Eden od Stuartov, ki je bil leta 1980 zamenjan za tank tipa Sherman M4A3, je od leta 1981 postavljen na Hribu svobode nad Ilirsko Bistrico, v bližini spomenika borcem prekomorskih brigad, domačinom in partizanom padlih v zaključnih bojih leta 1945. Edini preostali muzejski Stuart je trenutno postavljen kot spomenik v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki.