V sedemdesetih letih 20. stoletja se je Jugoslavija in z njo Socialistična republika Slovenija soočala z nenehno rastjo inflacije, ki je v osemdesetih letih dosegla vrtoglavo stopnjo. Leta 1978 je Slovenija prejela prvi zemeljski plin iz Sovjetske zveze. Le-ta ni predstavljal le priliva izredno pomembne surovine in vir energije, temveč, po izjavah gospodarstvenikov, tudi »uspeh mogočne ustvarjalne sile novega socialističnega prijateljstva med deželama.«(Delo, 17. 11. 1978) Medtem ko se je predsednik Socialistične republike Romunije Nicolae Ceausescu mudil pri gostitelju Josipu Brozu Titu v Beogradu, so v Vodicah pri Ljubljani, 17. novembra 1978 simbolično odprli zahodni krak jugoslovanskega plinovodnega omrežja, po katerem je stekel plin iz Sibirije. Toda v prvem desetletju oskrba z edinim dobaviteljem plina iz Sovjetske zveze (začetek dobave zemeljskega plina iz Alžirije je bil namreč šele po osamosvojitvi Slovenije, leta 1992), ni bila zanesljiva. Delo je leto pozneje (22. 11. 1979) poročalo, da se utegne dobava pralnega praška, kave in južnega sadja, izboljšati, »nekoliko dlje pa bomo morali potrpeti, če bomo hoteli brez težav kupiti meso, pa tudi za premog in plin se bo še treba postaviti v vrsto.« Dnevnikov fotoreporter Nace Bizilj je ob koncu sedemdesetih let fotografiral eno od tovrstnih »razgrabitev« plina, potem ko so ljudje, da bi si zagotovili dragoceni plin, ne le čakali v vrstah, pač pa se prerivali, prebijali skozi okna in tekli z jeklenkami.

Na današnji dan se je leta 1891 na Jesenicah rodila prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše. Je potomka glasbene družine Bolè. Petje je študirala v Ljubljani, na Dunaju, Reki in v Milanu. Njen prvi večji solistični nastop je bil leta 1907, ko je nastopila v Bendlovem Švanda dudáku. Od tega nastopa naprej je pela kot solistinja. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere. Kot koncertna solistinja je nastopila v velikih delih teh-le skladateljev: Sattner (Oljki, Soči, Assumptio), Parma (Povodni mož), Dvořák (Stabat Mater), C. Franck (Les béatitudes), Haydn (Štirje letni časi, Stvarjenje), Mozart (Requiem), Vit. Novák (Vihar). V operah je pela nad 20 večjih partij in kreirala vlogo Jerice (Gerbić, Nabor), Minke (Foerster, Gor. slavček v novi predelavi) in Tajde (Sattner, Tajda). — Z velikim uspehom poučuje kot zasebna učiteljica solopetje.

Ta vikend bo v Kranjski Gori potekalo tekmovanje alpskih smučark za svetovni pokal, poimenovano Zlata lisica. Mednarodna smučarska tekma sicer tradicionalno poteka na mariborskem Pohorju, a zaradi težav s pomanjkanjem snega se tekmovanje letos ponovno seli v Kranjsko Goro.

Prva tekma za Zlato lisico je bila na Pohorju 27. in 28. februarja 1964. Organizirani sta bili dve slalomi tekmi, na katerih je obakrat zmagala francoska olimpijska zmagovalka Marielle Goitschel. Prve tri tekmovalke za skupno zmago so dolga leta okoli vratu dobivale lisičje kožuhe, le te pa so leta 1995 zamenjale zlate broške iz rumenega, belega in rdečega zlata. Najuspešnejša smučarka je Veni Schneider s sedmimi skupni zmagami, med Slovenkami pa so prestižno nagrado za skupinsko zmago na tekmovanju dobile smučarke Mateja Svet (1988 in 1990), Urška Horvat (1997) in Tina Maze (2013).