Z današnji dnem učenci zaključujejo koledarsko leto in začenjajo s počitnicami. Fotograf Anton Podržaj je v začetku leta 1963 v svoj objektiv ujel prizore na turističnem domu na Polževem, kjer so otroci uživali v smučanju in sankanju. Lepe in veselja polne praznike vam želimo tudi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije!
V današnjem času se ponovno spopadamo z boleznijo, ki ogroža življenja mnogih ljudi po svetu in ki jih mnogim na žalost tudi končuje. Navajeni pa smo, da za nalezljive bolezni odkrijejo cepiva, ki bolezni vsaj v razvitem svetu zatrejo in smo nato pred njimi varni. Nekatere bolezni , kot npr. gripa, se pojavljajo vsako leto, predvsem jeseni in pozimi , a cepljenje zelo dobro preprečuje, da bi za njo zboleli. Zato se tudi dandanes poleg cepljenja proti covidu zelo priporoča tudi cepljenje proti gripi. Pred skoraj 60-timi leti, ko je nastala priložena fotografija Edija Šelhausa, je cepljenje proti gripi potekalo nekoliko drugače kot danes. Namesto cepljenja z injekcijo so ljudem določeno količino cepiva vpihovali v nosno sluznico.
Zasnežena pokrajina je leta 1962 navdihnila tudi fotografa Leona Jereta, ki je v svoj objektiv lepo ujel blejsko zimsko tihožitje. Snežne razmere leta 1962 ali pa v letošnjem letu pa so daleč od nekaterih “snežnih” rekordov v Sloveniji, ki jih s pomočjo podatkov Agencije RS za okolje (ARSO) navajamo spodaj: • Največ novozapadlega snega v 24 urah: 125 cm, Dom na Komni, 29. marec 1951 in 4. marec 1970 • Največ novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 m nadmorske višine: 105 cm, Soča, 4. marec 1970 • Največja višina snežne odeje: 700 cm, Kredarica, 22. april 2001 • Največ zapadlega snega v celotni zimski sezoni: 1662 cm, Kredarica, sezona 2000/01 • Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje: 290 dni, Kredarica, sezoni 1976/77 in 1984/85 • Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 11. september 1972, Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu • Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 10. junij 1974, Nomenj
Prejšnji teden je ekipa sodelavcev Muzeja motociklistov Grom iz Vranskega predstavila obnovljen avtomobilček Mopi. Izdelek slovenske industrije, ki ga je pred dobrimi šestdesetimi leti izdelovala tovarna Tomos.
Avtomobilčki, poimenovani Mopi, niso bili namenjeni cestni vožnji, temveč naj bi se z njimi otroci na takratnih pionirskih prometnih krožkih učili varne vožnje. Mopi je imel zgolj dve prestavi, prvo in drugo. Od čisto pravega avtomobila pa sta ga ločili še dve razliki. To sta bili vzvratna prestava, ki je Mopi ni imel in hitrost, ki pri avtomobilčku ni mogla preseči 30 km/h. Prvi prototip avtomobilčka so sestavili v koprskem Tomosu leta 1957, do leta 1963 pa so ga izdelovali tudi v ljubljanskem podjetju SAP.
Članek na RTV Slovenija nas je spodbudil, da smo tudi mi pobrskali po našemu arhivu in našli dve zanimivi reportaži fotoreporterja Dušana Gostinčarja. V fotografski objektiv je avtomobilčke Mopi ujel že v letu 1957/1958, ko je spremljal igro otrok na urah varne vožnje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.