23. maja 1991, na osmi dan usposabljanja prve generacije slovenskih nabornikov v 710. učnem centru Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah pri Mariboru, kjer je bil tedaj eden od dveh učnih centrov TO v Sloveniji, je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) izzvala incident, ki je prerasel v prvo neposredno grožnjo JLA na poti Slovenije v samostojnost.
Pripadniki TO so v bližini učnega centra aretirali dva izvidnika JLA, kar je bil za JLA povod za posredovanje. JLA je obkolila učni center, zahtevala izpustitev izvidnikov in izročitev slovenskih nabornikov. Potem ko sta bila izvidnika že izpuščena, je dovažala okrepitve.
Grožnja JLA je presunila domačine iz Peker, Radvanja, Limbuša, Maribora in družine nabornikov, ki so postavljali barikade s svojimi telesi in preprečevali napredovanje JLA proti učnemu centru. Napetosti so se nadaljevale še naslednji dan z ugrabitvijo poveljnika in treh pripadnikov TO in Posebne enote milice v Mariboru. Tedaj je ugasnilo življenje civilista. Oklepnik JLA, ki je zapeljal v množico protestnikov, je do smrti povozil Josefa Šimčika.
Pekrski dogodki so izzvali prvi javni izrez rdeče zvezde s slovenske zastave, ki jo je z vrha tovornjaka vihtela tudi mladina na Cesti proletarskih brigad med stanovanjskim naseljem v Borovi vasi in mariborsko vojašnico JLA (tedanjo vojašnico Slave Klavora, današnjo vojašnico generala Rudolfa Maistra). Mladi so s takšno zastavo in dvignjenimi prsti v znak zmage simbolizirali neizogibno: ločitev od Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in njene vojaške armade kot nasprotnice osamosvajanja Slovenije in kot branika komunistične ideologije.
Motiv fotografije izrazito spominja na znamenite fotografije mladih protestnikov, ki so z vozila vihteli romunsko zastavo z izrezanim grbom med romunsko revolucijo decembra 1989, ki je strmoglavila komunistični režim Nicolaeja Ceausescuja.