Na današnji dan se je leta 1891 na Jesenicah rodila prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše. Je potomka glasbene družine Bolè. Petje je študirala v Ljubljani, na Dunaju, Reki in v Milanu. Njen prvi večji solistični nastop je bil leta 1907, ko je nastopila v Bendlovem Švanda dudáku. Od tega nastopa naprej je pela kot solistinja. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere. Kot koncertna solistinja je nastopila v velikih delih teh-le skladateljev: Sattner (Oljki, Soči, Assumptio), Parma (Povodni mož), Dvořák (Stabat Mater), C. Franck (Les béatitudes), Haydn (Štirje letni časi, Stvarjenje), Mozart (Requiem), Vit. Novák (Vihar). V operah je pela nad 20 večjih partij in kreirala vlogo Jerice (Gerbić, Nabor), Minke (Foerster, Gor. slavček v novi predelavi) in Tajde (Sattner, Tajda). — Z velikim uspehom poučuje kot zasebna učiteljica solopetje.

Ta vikend bo v Kranjski Gori potekalo tekmovanje alpskih smučark za svetovni pokal, poimenovano Zlata lisica. Mednarodna smučarska tekma sicer tradicionalno poteka na mariborskem Pohorju, a zaradi težav s pomanjkanjem snega se tekmovanje letos ponovno seli v Kranjsko Goro.

Prva tekma za Zlato lisico je bila na Pohorju 27. in 28. februarja 1964. Organizirani sta bili dve slalomi tekmi, na katerih je obakrat zmagala francoska olimpijska zmagovalka Marielle Goitschel. Prve tri tekmovalke za skupno zmago so dolga leta okoli vratu dobivale lisičje kožuhe, le te pa so leta 1995 zamenjale zlate broške iz rumenega, belega in rdečega zlata. Najuspešnejša smučarka je Veni Schneider s sedmimi skupni zmagami, med Slovenkami pa so prestižno nagrado za skupinsko zmago na tekmovanju dobile smučarke Mateja Svet (1988 in 1990), Urška Horvat (1997) in Tina Maze (2013).

29. decembra 1972 je minilo natanko 50 let, ko je bila prva avtocesta v Sloveniji in v Jugoslaviji uradno predana prometu. Odprtja so se udeležili najvišji slovenski politični predstavniki Sergej Kraigher s soprogo Lidijo Šentjurc, Andrej Marinc, Janez Vipotnik, Jože Globočnik, Leopold Krese, Franc Leskošek – Luka, Franc Šetinc, ter predstavniki občin, delovnih kolektivov ter ljudske armade. Nova avtocesta, dolžine 32 (31,99) km in širine 26 m, je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer na Vrhnika – Logatec, Logatec – Unec in Unec – Postojna. Gradili so jo 30 mesecev, pri gradnji pa je sodelovalo več kot 40 različnih podjetij iz celotne Jugoslavije.

Na današnji dan pred 32 leti so bili v tedanji Skupščini R Slovenije slovesno razglašeni rezultati plebiscita, ki je potekal tri dni prej. V nedeljo, 23. decembra 1990 so se namreč volivci že drugič v letu 1990 (prvič so odšli na demokratične in večstrankarske volitve aprila 1990) odpravili na volišča. Na zgodovinsko vprašanje, »ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država«, jih je pritrdilno odgovorilo 88,5 %. Plebiscita, ki je bil popoln uspeh, se je udeležilo več kot 93 % volilnih upravičencev.

Več o okoliščinah, ki so privedle do plebiscita in nastanka Republike Slovenije si lahko ogledate in preberete v večkrat nagrajeni veliki ilustrirani knjigi, OSAMOSVOJITEV skoraj vse o poti k lastni državi. Skupaj sta jo izdala Založba Miš in Muzej novejše zgodovine Slovenije in dostopna na: https://www.miszalozba.com/knjige/osamosvojitev/

15. decembra 1981 je slovenski alpski smučar, Boris Strel, v Cortini d´Amprezzo prismučal prvo moško veleslalomsko zmago, edino zmago, ki je bila vse do zmage Žana Kranjca, 18. decembra 2018, tudi edina slovenska moška veleslalomska zmaga.

Boris Strel je bil v osemdesetih letih, ko je bilo jugoslovansko smučanje na vrhuncu, del ekipe smučarskih junakov, ki so jo tvorili še Bojan Križaj, Rok Petrovič in Jože Kuralt. Vrhunec kariere Borisa Strela je bila sezona 1981/1982, v kateri je prišel do svoje edine zmage v svetovnem pokalu. Le to je zgolj tri mesece kasneje dopolnil z bronastim odličjem na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, kar je bilo prvo odličje za slovensko smučanje na svetovnih prvenstvih.

Ob osvojitvi odličja na svetovnem prvenstvu je Boris Strel dočakal veličasten sprejem svojih krajanov na mestnem trgu v Škofji Loki.

Pomladi v letu 1946 je propagandni oddelek mestnega odbora Osvobodilne Fronte pripravil razstavo najboljših stenčasov različnih tovarn v trgovski šoli v Ljubljani. Stenčasi so bili ogledala družbe v socialističnem obdobju slovenske države, zlasti v njegovem prvem desetletju. To so bili stenski časopisi, ki so jih pridne roke okraševale, ročno risale, lepile nanje fotografije, se trudile z oblikovanjem besedila, ki je imelo mnogokrat propagandno politično noto. Stenčasi so bili namenjeni obveščanju, poročanju o preteklih dogodkih v tovarnah, društvih, javnih ustanovah ali pa samo znotraj rajona. Kološeva fotografija se nahaja v seriji fotografskih posnetkov znotraj filma FS 3128 v Zbirki Foto Slovenija. Fotografije več ali manj prikazujejo skupine radovednih bralcev, ki skrbno prebirajo vsebine. Med obiskovalci je fotografovo oko pritegnila meščanka s klobukom, ki se je sprehodila po razstavi. 

Veseli december, ki ga zaznamuje tudi tradicionalen prižig lučk po slovenskim mestih, je v polnem teku. S tokratnim izborom praznično okrašene stavbe Merkur, kasnejšim Centromerkurjem in današnjo Galerijo Emporium, vas bomo popeljali nazaj v leto 1967.

Te dni so nas po nekaterih delih Slovenije že razveselile prve snežinke in napovedale, da je zima pred vrati.

Fotografija, ki jo objavljamo je bila posneta na današnji dan leta 1965. Njen avtor je fotograf Marjan Ciglič. Marjan Ciglič (Kranj, 3. 9. 1924, Ljubljana, 8. 7. 1998) se je za fotografa izučil v ateljeju mojstra Franceta Juga v Kranju. Po 2. svetovni vojni je delal v različnih fotografskih studiih, leta 1957 pa se je zaposlil pri časopisni hiši Dnevnik in ji ostal zvest več kot 40 let, tudi ko je bil uradno že upokojen. V tem času je ustvaril neprecenljiv fotografski opus, ocenjen na več kot 300.000 originalnih, predvsem črno-belih negativov formatov leica in 6 x 6 cm. Fotografije prikazujejo različne vidike, od pomembnih političnih dogodkov, do na videz preprostih vsakdanjih trenutkov, zato so dragocen dokument prikazovanja časa in razumevanja življenja Slovencev, za svoje delo pa je leta 1980 prejel Tomšičevo nagrado.  

21. november so Združeni narodi na seji Generalne skupščine leta 1997 razglasili za svetovni dan televizije. Za Slovence bolj pomemben datum pa je 15. april 1968, ko je Ljubljanska televizija začela oddajati večerni dnevnik v slovenščini.

Prvo predvajanje je bilo sicer predvideno za 1. januarja 1969, a se je na pobudo liberalističnega gibanja v Jugoslaviji, v katerem so se posamezne republike zavzemale za večjo možnost soodločanja v skupnih zadevah, predvajal že kar osem mesecev prej. Čeprav je bil Dnevnik sprva bolj podoben radijskim poročilom, so ga gledalci sprejeli z odobravanjem. Prvi urednik televizijskega dnevnika je bil Marko Rožman. Nad ekipo pa je bdel Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana.

2. novembra 2022 je minilo osemintrideset let od tragične smrti svetovno znanega slovenskega alpinista Aleša Kunaverja. Usodnega dne se je Aleš skupaj s prijateljem Tonijem Hieblerjem iz Nemčije, ki je pisal knjigo Alpe iz zraka s helikopterjem podal na fotografiranje naših Julijcev. Helikopter, v katerem so bili štirje potniki, je strmoglavil nad Blejsko Dobravo.

Aleš Kunaver je bil zaslužen slovenski alpinist, vodja petih jugoslovanskih himalajskih odprav in ene odprave v Hindukuš, snemalec prvih slovenskih in jugoslovanskih himalajskih filmov, konstruktor alpinistične opreme, gorski reševalec in predavatelj. Umrl je le nekaj mesecev zatem, ko se je vrnil z uspešne šestnajste jugoslovanske odprave.