Dragi obiskovalci, dobrodošli na naši novi spletni strani. Morebitne začetne nepravilnosti odpravljamo sproti, da bo vaša uporabniška izkušnja čim boljša. Hvala za razumevanje.
  • Porumenela fotografija

Lubenice in prazen žep

Lubenice in prazen žep

Direndaj na ljubljanskih tržnicah se verjetno prav nikoli ne konča. Tako so pred dobrim šestdesetimi leti ljubljansko tržnico tako kot vsako leto dotlej napolnili prodajalci lubenic iz Srbije in okolice Negotina. A leta 1966, po besedah časopisa Dnevnik, kar 5x več.

Lubenice pa zato niso izgubile svoje cene, za kar so trgovci okrivili zlasti prevozne stroške. Preprost izračun v Dnevniku se je glasil: »2000 N-din za prevoz lubenic, 50 N-din fantom, ki so pomagali pri razkladanju in sortiranju debelih zelenih buč, 5 N-din popoldne za poltretji meter prostora na stojnici in še 150 N-din za blaten prostor pod kostanjem, kjer naj bi bilo skladišče, in naposled še 3 N-din za pravico prodaje v popoldanskem času.« Ob tem pa britko spoznanje: »Eh, slab kruh je iz tele moke! Tam v Južni Srbiji in v Vojvodini so res lubenici po deset, petnajst dinarjev, pa zavoljo njih še ni nihče obogatel. Pri vas v Ljubljani jih prodajamo po šestdeset, osemdeset pa zaradi tega tudi ne bomo obogateli. Kakorkoli se sučemo, vselej pridemo na začetek in to je – prazen žep!«

Velika količina lubenic na tržnici, ljudje kupujejo pri branjevkah.
Marjan CIGLIČ, Zelena gora sredi Ljubljane! Zraste konec avgusta in se potem skladno z vremenom in cenami niža tja do konca septembra. Čudna gora, ki ne glede na to, kje zarežeš vanjo pokaže rdečo kri, sladko meso rdeče lubenice. Ljubljana, 30. avgust 1966
Vsi prispevki
  • Porumenela fotografija

Kopališče na Ljubljanici

Kopališče na Ljubljanici

Kopališče na Ljubljanici je bilo živahno seveda v najbolj vročih poletnih dneh. Že eno leto pred nastankom fotografije, ki jo danes objavljamo, je bila v ilustrirani reviji Tovariš (32. številka, 15. 8. 1947) objavljena fotoreportaža o naravnih kopališčih. »V vročih dneh iščejo mnogi Ljubljančani osvežitve in razvedrila od bližnjih rekah, na Ljubljanici, Savi in Sori. Najbolj priročna je Ljubljanica, ki v velikem loku objema Ljubljano. Sicer je hladna, vendar omogoča vsakomur izživljanje v plavanju, pa tudi veslanju.« Na Špici je bila postavljena tudi skakalnica za najbolj pogumne plavalce. Družine in majhni otroci pa so lahko za kratkočasenje izkoristili tudi bližnje vrtiljake.

Kopalci ob Ljubljanici.
Kopališče na Ljubljanici, 7. avgust 1948, foto: Vlastja Simončič. Hrani MNSZS, inv. št.: VS-R13/3.
Vsi prispevki
  • Porumenela fotografija

Jurij Gagarin v Ljubljani

Jurij Gagarin v Ljubljani

Jurij Aleksejevič Gagarin je bil ruski kozmonavt in vojaški pilot. Velja za prvega človeka v vesolju. Podvig je njemu in Sovjetski zvezi uspel ravno na današnji dan leta 1961. Rodil se je 9. marca 1934 v vasi Klušino. Gagarina so leta 1960 izbrali v prvi odred kozmonavtov Sovjetske zveze, v katerem je bil tudi še German Titov. Kasneje so oba izbrali za prvi polet s človeško posadko v vesolje. Za »glavnega« kozmonavta je bil Gagarin, Titov je bil imenova za njegovega nadometnika. Oba sta se 12. aprila 1961 na kozmodromu Bajkonur vkrcala na avtobus, ki ju je pripeljal do rakete Vostok 1. Vanjo se je vkrcal samo Gagarin. Sedem minut čez 9 uro zjutraj so se motorji rakete prižgali in Gagarin je poletel v vesolje. Celoten polet je trajal 108 minut in s tem tudi obkrožil celotno Zemljo. Slabo uro po vzletu so Sovjeti svetu javili uspešno novico o prvem poletu čoveške posadke v vesolje. Gagarin je pristal blizu mesta Engels v domači Sovjetski zvezi. S tem se je zapisal v zgodovino in postal zvezda. Leta 1963 je Gagarin obiskal tudi Jugoslavijo in posledično Slovenijo.

Gagarin je umrl le nekaj let kasneje v letalski nesreči. Ta se je zgodila 27. marca 1968. Star je bil 34 let.

Jurij Aleksejevič Gagarin iz avtomobila maha množici ljudi, ki so se zbrali na ulici.
Ado Poljanec, sovjetski kozmonavt in častnik Jurij Aleksejevič Gagarin na obisku v Ljubljani, Ljubljna, 1963, Zbirka originalne fotografije, črno-bela fotografija, inv. št.: F_417.
Vsi prispevki
  • Porumenela fotografija

Prenova nekdanje Titove ceste

Prenova nekdanje Titove ceste

Zaradi potreb in razvoja mesta Ljubljana so leta 1961 širili nekdanjo Titovo cesto. Približno na mestu današnje knjigarne Konzorcij je takrat stala Kozlerjeva hiša, ki so jo zaradi potreb širjenja Titove porušili, kljub ugovorom Ljubljančanov.

Hiša je bila zgrajena med letoma 1750 in 1752 po načrtih arhitekta Candida Zulianija. Investitor je bil odvetnik Janez pl. Pichentall. Načrtovana je bila kot vrtna palača z glavno fasado usmerjeno na ulico ter vrtovi, ki so jo obdajali s treh strani. V roke trgovske družine Kozler je hiša prešla šele slabih sto let po izgradnji. Zaradi kasnejše prodaje vrtov, so na teh mestih zrasle stavbe na današnjih ulicah Tomšičevi in Beethovnovi.  

V 60-ih letih 20. stoletja se je sicer na osnovi Generalnega plana urbanističnega razvoja (GUP), odvijala velika prenova in razvoj mesta Ljubljane. Takratni GUP je bil namreč prvi celovit urbanistični načrt za Ljubljano po drugi svetovni vojni.

Cesta med prenovo, delovni stroji in delavci.
Svetozar Guček, Prenova nekdanje Titove ceste (danes Slovenske ceste) v Ljubljani, začetek šestdesetih let 20. stol. Fotografska zbirka Svetozar Guček, barvni diapozitiv inv. št. SG_294.

Vsi prispevki
  • Porumenela fotografija

Trg republike

Trg republike

Gradnja enega izmed največjih trgov v Ljubljan, Trga republike (takrat Trg revolucije), se je začela z gradnjo garažne hiše pod današnjim trgom.

Območje trga je zgodovinsko bogato, saj je na njem v času antike stalo emonsko obzidje in zgodnjekrščansko središče. Stoletja kasneje so na njem Turjaški uredili baročni vrt. Le-ta je v 18. stoletju postal del Uršulinskega samostana. V času med obema vojnama je mesto pozidalo območje vse do roba vrta. Ključno spremembo je prostor doživel v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je skupina arhitektov pod vodstvom Edvarda Ravnikarja pripravila načrt pozidave območja. Gradnja kompleksa Trga republike, kakršnega poznamo danes, se je začela leta 1963 z gradnjo garažne hiše, ki danes leži pod trgom. Trg je svojo današnjo podobo dobil leta 1982 z dokončanjem Cankarjevega doma, leta 2014 pa so mestne oblasti, ki so v vmesnem času pridobile lastništvo trga, z njega »pregnale« tudi parkirišče za avtomobile.

Gradbišče z žerjavi in delavci.
Anton Podržaj, gradnja garažne hiše na območju današnjega Trga republike (takrat Trg revolucije), 10. 4. 1963, Zbirka Foto Slovenija II, črno-beli negativ, 6×6, inv. št.: FSII126_2.

Vsi prispevki

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.