• Porumenela fotografija

Jurij Gagarin v Ljubljani

Jurij Gagarin v Ljubljani

Jurij Aleksejevič Gagarin je bil ruski kozmonavt in vojaški pilot. Velja za prvega človeka v vesolju. Podvig je njemu in Sovjetski zvezi uspel ravno na današnji dan leta 1961. Rodil se je 9. marca 1934 v vasi Klušino. Gagarina so leta 1960 izbrali v prvi odred kozmonavtov Sovjetske zveze, v katerem je bil tudi še German Titov. Kasneje so oba izbrali za prvi polet s človeško posadko v vesolje. Za »glavnega« kozmonavta je bil Gagarin, Titov je bil imenova za njegovega nadometnika. Oba sta se 12. aprila 1961 na kozmodromu Bajkonur vkrcala na avtobus, ki ju je pripeljal do rakete Vostok 1. Vanjo se je vkrcal samo Gagarin. Sedem minut čez 9 uro zjutraj so se motorji rakete prižgali in Gagarin je poletel v vesolje. Celoten polet je trajal 108 minut in s tem tudi obkrožil celotno Zemljo. Slabo uro po vzletu so Sovjeti svetu javili uspešno novico o prvem poletu čoveške posadke v vesolje. Gagarin je pristal blizu mesta Engels v domači Sovjetski zvezi. S tem se je zapisal v zgodovino in postal zvezda. Leta 1963 je Gagarin obiskal tudi Jugoslavijo in posledično Slovenijo.

Gagarin je umrl le nekaj let kasneje v letalski nesreči. Ta se je zgodila 27. marca 1968. Star je bil 34 let.

Jurij Aleksejevič Gagarin iz avtomobila maha množici ljudi, ki so se zbrali na ulici.
Ado Poljanec, sovjetski kozmonavt in častnik Jurij Aleksejevič Gagarin na obisku v Ljubljani, Ljubljna, 1963, Zbirka originalne fotografije, črno-bela fotografija, inv. št.: F_417.
Vsi prispevki
  • Porumenela fotografija

Prenova nekdanje Titove ceste

Prenova nekdanje Titove ceste

Zaradi potreb in razvoja mesta Ljubljana so leta 1961 širili nekdanjo Titovo cesto. Približno na mestu današnje knjigarne Konzorcij je takrat stala Kozlerjeva hiša, ki so jo zaradi potreb širjenja Titove porušili, kljub ugovorom Ljubljančanov.

Hiša je bila zgrajena med letoma 1750 in 1752 po načrtih arhitekta Candida Zulianija. Investitor je bil odvetnik Janez pl. Pichentall. Načrtovana je bila kot vrtna palača z glavno fasado usmerjeno na ulico ter vrtovi, ki so jo obdajali s treh strani. V roke trgovske družine Kozler je hiša prešla šele slabih sto let po izgradnji. Zaradi kasnejše prodaje vrtov, so na teh mestih zrasle stavbe na današnjih ulicah Tomšičevi in Beethovnovi.  

V 60-ih letih 20. stoletja se je sicer na osnovi Generalnega plana urbanističnega razvoja (GUP), odvijala velika prenova in razvoj mesta Ljubljane. Takratni GUP je bil namreč prvi celovit urbanistični načrt za Ljubljano po drugi svetovni vojni.

Cesta med prenovo, delovni stroji in delavci.
Svetozar Guček, Prenova nekdanje Titove ceste (danes Slovenske ceste) v Ljubljani, začetek šestdesetih let 20. stol. Fotografska zbirka Svetozar Guček, barvni diapozitiv inv. št. SG_294.

Vsi prispevki

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.