Ali veste, da je bila Slovenija nekoč naftna država?
Prvo vrtino na slovenskih tleh so med drugo svetovno vojno izvrtali Nemci. Na globini 1500 metrov so odkrili zemeljski plin, vendar jih to ni zadovoljilo, saj je bila zanje pomembnejša nafta. Odkrili so jo v Petišovcih, ki še danes veljajo za največje doslej odkrito naftno polje v Sloveniji. Jugoslovanska vlada je po drugi svetovni vojni ustanovila državno gospodarsko podjetje Proizvodnja nafte Dolnja Lendava, ki je z decentralizacijo leta 1951 prešlo v slovenske roke, kasneje pa se je preimenovalo v Proizvodnja nafte Lendava oz. krajše Nafta Lendava. Prva leta po vojni se je proizvodnja nafte iz leta v leto povečevala, leta 1951 pa je dosegla rekordnih 72.000 ton. Lendavsko naftno podjetje je veljalo za največjega proizvajalca surove nafte v Jugoslaviji, vendar je proizvodnja po letu 1951 začela upadati, čeprav so odkrili novo nahajališče nafte v Filovcih.
O črpanju nafte v Prekmurju pričajo tudi fotografije Marjana Pfeiferja in krajši sestavek v reviji Tovariš, ki opozarja na uspešnost prve petletke: »Titova Jugoslavija je razvila tudi v pogledu nafte borbo za osamosvojitev od inozemstva in je v tretjem letu svoje petletke priteklo iz bogatih podzemeljskih ležišč naše domovine več dragocene tekočine kakor v dvajsetih predvojnih letih na ozemlju cele Jugoslavije.«1
Ljudje svoja stališča, zahteve, prepričanja in želje izražamo na različne načine. Eden izmed pomembnejših prenosnikov je med drugim tudi pisana beseda. Danes se za javno izražanje mnenj poslužujemo predvsem družbenih omrežij, v preteklosti in tudi še danes pa so ljudje svoje zahteve in prepričanja izražali z grafiti, parolami, letaki in drugimi politično-propagandnimi napisi.
Posebna akcija pisanja politično-propagandnih in drugih napisov je potekala po drugi svetovni vojni na Primorskem, ko je postalo jasno, da bo o zahodni meji odločala mednarodna razmejitvena komisija.
Januarja 1946 je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) in njegov študijski odsek pripravil okrožnico, s katero je predvidel načrtovanje priprav za sprejem mednarodne razmejitvene komisije. Vsaka vas naj bi tako imela posebno delegacijo, ki bi sprejela komisijo. Naloga delegacije je bila aktivirati prebivalstvo, očistiti vas, pripraviti domače jedi in vino, velik pomen pa so dajali tudi politično-propagandnim napisom oz. parolam. Želeli so »dati zunanji videz slovenstva slovensko naseljenim krajem s tem, da se obnovijo, in kjer še niso, napravijo novi napisi po zidovih. Dobro je, da se narišejo slovenske in jugoslovanske zastave po zidovih s peterokrako zvezdo; po večjih vaseh in glavnih cestah naj se napravijo slavoloki, kjer so že postavljeni pa obnovijo. Dobro je, da se po zidovih ali na slavolokih napišejo številke, ki izražajo padle, ranjene, itd. v NOB.«1
Da bi bile parole razumljive tudi mednarodni razmejitveni komisiji, so jih prevajali v angleščino, ruščino in francoščino. Tako se denimo pojavljajo napisi: We want Tito! (Hočemo Tita); British Americans: We have fought our common enemy for 4 years – Help us now to our free choice of joining Yugoslavia (Angloameričani: Štiri leta smo se borili s skupnim sovražnikom – pomagajte nam zdaj pri naši prosti izbiri za pridružitev k Jugoslaviji), Let us be free on our soil! (Pustite nas svobodne na naši zemlji) …
Zgoraj navedeno arhivsko gradivo lahko podkrepimo tudi s fotografijami Marjana Pfeiferja, ki je potoval po Primorskem in fotografiral različne napise. V Bazovici je bilo na pročelju cerkve izpisano število domačih borcev, invalidov, pogrešanih in tistih v internaciji. Na fotografiji iz Kontovela pa lahko na zidovih obcestnih hiš opazimo tudi parole v angleščini, ki nagovarjajo mednarodno razmejitveno komisijo.
Opombe
Okrožnica: Priprave za sprejem mednarodne komisije. AS1816 PNOO, t. e. 377, a. e. III/1; Okrožnica vsem Krajevnim NOO na Goriškem, 13.1.1946. AS 1807 ONOO Brda, t. e. 426, a. e. 1. ↩︎
Fond Foto Slovenija hrani veliko bogatega fotografskega materiala. Med tem je moč najti tudi fotografije obiska sovjetskega kozmonavta Germana Stepanoviča Titova v Sloveniji septembra 1962. Na obisku v Sloveniji ga je pričakala navdušena množica ljudi. Poleg Ljubljane si je Titov ogledal tudi Velenje, Bled, Bohinj in tudi alpski letalski center v Bovcu.
Titov se je sicer rodil leta 1935 v Sovjetski zvezi. Leta 1957 je v Stalingradu končal vojaško letalsko vseučilišče. Leta 1960 je postal eden izmed vodilnih kozmonavtov v Sovjetski zvezi. Bil je prvi nadomestni kozmonavt bolj slavnemu Juriju Gagarinu, prvemu človeku v vesolju. Leta 1962 je tudi sam poletel v vesolje in je vse do leta 2003 veljal za najmlajšega človeka v vesolju. V vesoljski ladji Vostok 2 je preživel 25 ur in ob tem Zemljo obkrožil 17-krat. Umrl je 20. septembra 2000 v 65. letu starosti.
