Fotograf Marjan Pfeifer st. se je januarja 1948 mudil na prelazu Vršič, kjer je fotografiral zasneženo visokogorsko pokrajino. V središču fotografije je zasnežen macesnov gozdiček na majhni vzpetini pod prelazom Vršič, na katerem stoji Erjavčeva koča, ki so jo že leta 1901 postavili člani nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovali Vosshütte. Po 1. svetovni vojni je upravljanje koče prevzelo Slovensko planinsko društvo, ki je kočo preimenovalo v Erjavčevo kočo po slovenskem naravoslovcu in pripovedniku Franu Erjavcu. V ozadju koče se je fotografu odprl pogled na gorsko verigo, znano kot Martuljška skupina, sredi katere kraljuje Špik.

Prav na primeru Erjavčeve koče lahko opazimo zanimivo vlogo, ki so jo imele planinske koče na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva (SPD) leta 1893 se je začela pospešena gradnja slovenskih planinskih koč, ki je bila predvsem plod nacionalizma. Slovenske planinske koče so namreč predstavljale protiutež nemškim kočam, na ta način pa so Slovenci verjeli, da bodo z gradnjo in slovenjenjem planinskih koč zaščitili slovensko zemljo pred germanizacijo.¹

---

Opombe

1. Dolenc, Ervin. »Turizem v slovenskih hribih in gorah.« V: Razvoj turizma v Sloveniji, ur. Franc Rozman in Žarko Lazarević, 136-147. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996. https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31450/razvoj_turizma_v_Sloveniji.pdf ↩︎

Pogačarjev trg med stolnico, semeniščem in škofijo že dolgo časa velja za ljubljansko srečevališče. Datum nastanka fotografije ni znan, zagotovo pa je nastala pred letom 1929, saj se je tega leta začela prenova trga. Za le-to je poskrbel nihče drug kot slavni arhitekt Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so zgornjo ploščad ob stolnici pretlakovali z geometrijskim vzorcem v kombinaciji kamnitih plošč, kock in prodnikov. Vzpetino do stolnice so premagali s stopniščem, na vrhu tega pa sta bila zasajena topola in postavljeni kamniti konfini.¹ Plečnik je podobo trga zaključil dobro desetletje kasneje z ureditvijo tržnice.

---

Opombe

1. Mihelič Breda [et al.]. Plečnikova Ljubljana: Portret mesta. Ljubljana: MOL, 2017. ↩︎