Naloge za ponovitev snovi
Grožnja vojne
Leta 1935 je postal predsednik jugoslovanske vlade srbski radikalni politik dr. Milan Stojadinović. Vodilni kraljevi namestnik knez Pavel Katađorđević je bil probritansko usmerjen, zato je moral dr. Stojadinović zaradi pretiranega navezovanja na Nemčijo in Italijo dobri dve leti pred začetkom vojne odstopiti. Novi predsednik vlade je postal srbski politik Dragiša Cvetković.
Na začetku 2. svetovne vojne v Evropi, 1. septembra 1939, je jugoslovanska vlada kljub tesnim navezavam na Nemčijo razglasila strogo nevtralnost. Vlada je z ostrimi ukrepi dušila stavke, prepovedala dejavnost socialističnih sindikatov in sprejela sklep o ustanovitvi koncentracijskega taborišča v Bileči.
1. Gospodarski položaj se je hitro slabšal, zato so že jeseni 1940 v Jugoslaviji uvedli »vojno gospodarstvo«. Naštej nekaj ukrepov, ki so jih uvedli z »vojnim gospodarstvom«.

Spomladi 1941 so Jugoslavijo obkrožale države podpisnice trojnega pakta. Nemčija je namreč balkanske države zaradi nameravanega napada na Sovjetsko zvezo eno za drugo prisilila, da so pristopile k trojnemu paktu. Jugoslovanska politika je uspela ohraniti nevtralni status države le do marca 1941, potem pa popustila nemškemu pritisku.
2. Predsednik vlade Cvetković je 25. marca 1941 na Dunaju podpisal pristop Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu Rim–Berlin–Tokio. Kaj je v Jugoslaviji povzročil pristop na stran trojnega pakta?
3. Kakšen je bil odziv slovenske politike na grozečo vojno?
Začetek vojne na slovenskih tleh
Nova, probritansko usmerjena, vlada je potrdila pristop k trojnemu paktu in ni preklicala zavezništva z Nemčijo. Zaradi upora v državi, ki ga je povzročil pristop k paktu in vojaški udar 27. marca 1941, se je Hitler odločil utrditi položaj na Balkanu, zato je načrtovanemu napadu na Grčijo priključil še Jugoslavijo. Napad je brez vojne napovedi 6. aprila 1941 tudi uresničil.
4. Preberi trditve in obkroži pravilne odgovore, vezane na kratkotrajno aprilsko vojno.
A) Vojaški napad se je začel 6. aprila 1941 z bombardiranjem Beograda in prodorom nemških kopenskih enot iz različnih smeri.
B) Slovensko ozemlje ali bolje rečeno Dravsko banovino sta torej najprej okupirali nemška in madžarska vojska, po 16. aprilu pa se jima je pridružila tudi italijanska.
C) Hiter poraz jugoslovanske vojske je presenetil tudi protifašistično koalicijo.
Č) Nemci so prve kraje v Dravski banovini skoraj brez boja zasedli že 7. aprila.
D) Kralj Peter in vlada sta se okupatorjem izognila in pobegnila na ozemlje pod nadzorom Velike Britanije.
E) Jugoslovanska vojska je bila slabo pripravljena na obrambo, slabše oborožena in niti ni do konca izvedla mobilizacije.
F) Italijani so v nekaj dneh zasedli Notranjsko, 11. aprila pa brez enega samega strela še Ljubljano.
G) Državni predstavniki v domovini so 17. aprila podpisali brezpogojno kapitulacijo.
Okupaciji je sledilo razkosanje. Meje med okupacijskimi ozemlji je 12. aprila 1941 določil Hitlerjev štab. Največji in najbogatejši del ozemelj je bodil nemški okupator, Italijani in Madžari so z izjemo Ljubljane dobili revnejša in manj razvita področja.
5. a) Zemljevid prikazuje razdelitev Dravske banovine po okupaciji. Označi ozemlja, ki so jih zasedli Nemci, Italijani in Madžari ter NDH.
b) Kateri državi je že pred začetkom druge svetovne vojne pripadalo ozemlje Julijske krajine?

Vsak od okupatorjev je imel cilj, da zasedeno slovensko ozemlje formalno priključi svoji državi, prebivalstvo pa potujči. Dolgoročno naj bi Slovenci izginili kot posebna etnična enota.
6. a) Navedi tri značilnosti nemškega okupatorja.
b) Poglej sliko in pojasni, na območju katerega okupatorja je bila posneta. Pojasni, zakaj je bila dvojezična.
c) S katerim okupacijskim sistemom bi primerjal madžarski okupacijski sistem, nemškim ali italijanskim?

Politika tradicionalnih strank
Že prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet.
7. a) Na pobudo katere politične stranke je bil ustanovljen Narodni svet?
b) Kateri politik je vodil Narodni svet?
c) Katere stranke so bile še vključene v Narodni svet?
d) S kakšnim namenom je bil ustanovljen Narodni svet?
Dejavnost Narodnega sveta je doživela polom. Del slovenskih politikov je skupaj s kraljem zbežal v London. Med njimi je bil najpomembnejši predsednik SLS Miha Krek, ki je vodil slovenski del jugoslovanske emigrantske vlade.
8. Kakšna je bila skupna poteza obeh meščanskih skupin in zakaj?
Ustanovitev protiimperialistične fronte
Levo usmerjene politične stranke in skupine so 26. aprila 1941 na tajnem sestanku v Ljubljani ustanovile Protiimperialistično fronto slovenskega naroda.
9. a) Navedi še tri skupine, ki so se udeležile tega sestanka.
b) Po napadu na Sovjetsko zvezo se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Navedi razlog za preimenovanje.

Začetki oborožene vstaje
Takoj po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je Protiimperialistična fronta pod vplivom KPS pozvala Slovence k oboroženemu odporu.
10. Obkroži črke pred tremi pravilnimi odgovori.
A) Za začetek partizanske vstaje je bil po vojni določen 22. junija 1941.
B) Prvo oboroženo akcijo proti italijanskemu okupatorju je že 16. maja 1941 izvedla predvojna protifašistična organizacija primorskih Slovencev TIGR.
C) Spomladi 1941 so nastale številne partizanske čete, imenovane po območju svojega delovanja.
Č) Poleg partizanskih so bile ustanovljene tudi enote Narodne zaščite, ki so ilegalno sodelovale v večjih krajih in opravile več uspešnih akcij v obliki sabotaž, zaplemb, vdorov v kasarne …
D) Vojsko OF, partizane, je vodilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, ki je bilo odgovorno vodstvu OF.
Partizanske akcije so pri okupatorju povzročile oster odziv.
11. a) Navedi dva načina, s katerima je se je okupator odzval na partizanske akcije.
b) Razloži, kdo so bili talci. Kot pomoč pri obeh odgovorih lahko uporabiš tudi spodnji sliki.


1. novembra 1941 je Vrhovni plenum OF sprejel Temeljne točke OF. Sedmim točkam so čez dva meseca dodali še dve, ki sta nastali pod vplivom Atlantske listine, ki sta jo sprejela Roosevelt in Churchill avgusta 1941. S tem je bil končan proces oblikovanja OF.

12. Poglej zgornji vir in odgovori na vprašanji.
a) Ali so v sporazumu zapisane tudi rešitve slovenskega nacionalnega vprašanja po vojni?
b) Na katero tujo državo se je vodstvo OF oprlo pri uresničevanju svojih ciljev?
Osrednji program meščanskih strank predstavljajo t. i. Londonske točke, ki jih je izdal Londonski odbor v sodelovanju z meščanskimi politiki v Ljubljani.
13. Čeprav imajo temeljne točke OF in londonske točke nekatere skupne poteze, pa se predvsem v eni točki močno razlikujejo. Primerjaj oba programa in ugotovi, v kateri točki se londonske točke najbolj razlikujejo od programa OF.
Londonske točke:
1. Obnovljena in razširjena Kraljevina Jugoslavija.
2. Samostojen in ravnopraven sestavni del Jugoslavije bodi svobodna Slovenija z vsem njej na podlagi narodnostnega načela pripadajočim gospodarsko in prometno zaokroženim ozemljem.
3. Notranja ureditev obnovljene Jugoslavije se mora izvršiti v soglasju vseh njenih sestavnih delov na podlagi enakosti pravic in dolžnosti na federativni osnovi.
4. Naloga skupne države bo: urejevanje mednarodnih odnosov, obramba državne samostojnosti in ozemeljske nedotakljivosti ter določanje splošnih smernic za skladno sožitje vseh njenih delov; vse drugo naj urejajo v svoji pristojnosti federativni državni deli.
5. Jugoslavija tvori enotno gospodarsko področje, njen gospodarsko socialni sistem mora podrediti sebične težnje posameznika narodni in javni koristi. Njena in vseh njenih sestavnih edinic politična ureditev mora sloneti na načelih demokracije.
6. V duhu popolne ravnopravnosti naj se v sporazum z bolgarskim narodom izvrši združitev Jugoslavije in Bolgarije.
7. Kot važen pogoj bodočega miru in blagostanja v Evropi smatra ustanovitev Balkanske unije, ki naj ji bo Jugoslavija hrbtenica.
Vir: Aleš Gabrič in Mateja Režek. Zgodovina 4: učbenik za 4. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS, 2012, str. 172.
Razdeljenost katoliške duhovščine in cerkve
Tudi Cerkev se je med drugo svetovno vojno znašla v zelo različnem položaju glede na nemškega in italijanskega okupatorja.
14. a) Kakšen je bil položaj katoliške Cerkve pod nemškim in kakšen pod italijanskim okupatorjem?
b) V kateri slovenski pokrajini je duhovščina najbolj sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem in zakaj?
Razmah osvobodilnega gibanja
Zima 1941/42 je bila za partizane na Gorenjskem in Štajerskem zelo huda. Na Gorenjskem se je partizanstvo sicer s hudimi izgubami obdržalo, na Štajerskem pa je bilo tik pred zlomom. Bistveno boljši je bil položaj v Ljubljanski pokrajini. Spomladi 1942 so partizanske enote osvobodile večji del Ljubljanske pokrajine. Oblast so prevzeli terenski odbori OF, in nato izvedli volitve v Narodnoosvobodilen odbore.
15. Kateri dve novosti je prinesel volilni sistem v primerjavi s predvojnimi volitvami?
16. Po izvolitvi so oblast na osvobojenem ozemlju prevzeli Narodnoosvobodilni odbori. Opiši naloge, ki so jih na osvobojenem ozemlju izvajali omenjeni odbori.

Začetek državljanske vojne
Konec maja 1942 so v Ljubljani voditelji meščanskih strank ustanovili skupno protikomunistično organizacijo Slovensko zavezo. Povezala naj bi Slovence in bila konkurenca OF. Zagovarjala je program iz londonskih točk. Do sodelovanja z OF ni prišlo, pač pa so se odnosi z njimi zaradi ideoloških razlik in različne taktike zaostrili do skrajnosti.
17. Kaj so temeljni cilji Slovenske zaveze. Pomagaj si s spodnjim virom.

18. a) Kako so predstavniki protirevolucionarnega tabora ocenjevali OF in njen boj.
b) Razloži, kaj je Varnostno-obveščevalna služba (VOS), in pojasni njeno vlogo.
Po spomladanskih uspehih partizanov v Ljubljanski pokrajini je vodstvo Slovenske zaveze sporazumno z Italijani začelo ustanavljati oborožene formacije. Začele so nastajati vaške straže, ki so jih Italijani imenovali MVAC ali Prostovoljna protikomunistična milica (bela garda). Pod poveljstvo vaških straž je bila vključena tudi četniška Legija smrti (plava garda). Te oborožene formacije so Italijani oborožili, organizirali in njihovo delovanje podredili svojim vojaškim ciljem.
19. a) Navedi imeni dveh oboroženih vojaških formacij protirevolucionarnega tabora.
b) Kaj so bili razlogi za krepitev protirevolucionarnega tabora spomladi 1942 v Ljubljanski pokrajini?
Tudi vaške straže in četniki so uporabljali podobne metode kot VOS in pobijali ujete partizane in privržence OF ali jih izročali Italijanom. Poleti 1942 je v Ljubljanski pokrajini izbruhnila prava državljanska vojna med enotami MVAC in partizansko vojsko.
Italijanska ofenziva
Od julija do novembra 1942 je italijanski okupator sprožil veliko ofenzivo v Ljubljanski pokrajini, imenovano tudi roško ofenzivo. Cilj ofenzive je bil uničiti partizansko gibanje, vodstvo OF in ponovno zasesti osvobojeno ozemlje. Posebej ostre ukrepe je okupator izvajal tudi proti civilnemu prebivalstvu.
20. a) Kako so še pred ofenzivo poskušali onemogočiti sodelovanje Ljubljančanov z osvobodilnim gibanjem?
b) Navedi nekaj ukrepov italijanskega okupatorja proti civilnemu prebivalstvu.

Dolomitska izjava
Z Dolomitsko izjavo je Komunistična partija Slovenije tudi uradno prevzela monopol znotraj OF. To se je zgodilo 1. marca 1943 v Polhograjskih dolomitih, kjer je bil sedež političnega in vojaškega vodstva NOB v Sloveniji.

21. a) Pojasni temeljno vsebino Dolomitske izjave.
b) Kakšne posledice je imel podpis te izjave za nadaljnji politični razvoj?
Kapitulacija Italije in posledice
Poleti 1943 je postalo jasno, da se bliža kapitulacija Italije, zato je v Ljubljansko pokrajino po ukazu Glavnega štaba NOV in POS odšlo nekaj najboljših partizanskih enot. Po kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943, je bila v nekaj dneh osvobojena celotna Dolenjska in Notranjska. Z domačimi kvizlinškimi oz. protipartizanskimi enotami, ki so ostale brez zaveznika, je obračunala partizanska vojska.
22. a) Kako se je imenovala narodnoosvobodilnemu gibanju nasprotna slovenska vojaška formacija, ki so jo partizani porazili pri Grčaricah na Dolenjskem.
b) Katero oboroženo domačo protipartizansko formacijo so partizani obkolili in porazili na Turjaku?
23. Kaj je italijanska kapitulacija sprožila na Primorskem?
Po kapitulaciji Italije so Nemci zasedli Ljubljano in glavna naselja ob železnicah, vendar jim celotnega italijanskega okupacijskega obsega ni uspelo zasesti. Ostalo je obsežno osvobojeno ozemlje.
V drugi polovici septembra so Nemci začeli izvajati močno ofenzivo, ki je trajala dva meseca, zajela pa je skoraj vse slovensko ozemlje, ki je bilo takrat pod Italijo, in zahodno Gorenjsko. To je bila edina res velika nemška ofenziva, narodnoosvobodilnim silam pa je prizadela precej izgub.
Nastanek domobranstva
Nemci so septembra 1943 ustanovili novo upravno enoto, imenovano operativna cona Jadransko primorje. Za načelnika pokrajinske uprave v Ljubljani so postavili nekdanjega generala jugoslovanske vojske Leona Rupnika.
Nemški okupator je zaradi splošnega pomanjkanja vojakov dopustil ustanovitev slovenskega domobranstva.

24. a) Kakšen pravni status so imele domobranske enote znotraj nemške vojske?
b) Katere naloge naj bi izvajali domobranci?
c) S katerim slovesno izrečenim zagotovilom je nemški okupator zavezal večino domobrancev k pokorščini, lojalnosti in sodelovanju z nemškimi oboroženimi silami?
d) Zakaj so zavezniki ob koncu vojne šteli domobrance za kvizlinške enote?


Odnos do jugoslovanskega osvobodilnega gibanja
V času druge svetovne vojne je na Slovenskem začela nastajati nova politična ureditev, katere temelj je bila ljudska oblast. Tako kot drugod po Jugoslaviji, so tudi v Sloveniji na osvobojenih ozemljih partizanska vodstva organizirala novo, ljudsko oblast.
OF je vzpostavila zelo razvejano in hierarhično urejeno organizacijo. Najvišji organ je bil Vrhovni plenum OF, ki se je septembra 1941 preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO).V njem so imele zastopnike vse skupine, ki so sestavljale OF. Oktobra 1943 so prvotne predstavnike skupin zamenjali člani, izvoljeni na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. 120-članski odbor je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju.

Na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju so izvolili tudi slovensko delegacijo, ki se je udeležila zasedanja AVNOJ v Jajcu.
25. a) Pojasni, kaj pomeni kratica AVNOJ.
b) Kdaj je bilo zasedanje drugo AVNOJ v Jajcu in kaj pomeni grb s petimi plamenicami, ki so ga sprejeli na tem zasedanju?
c) Kateri pomembni sklep je sprejel Avnoj na predlog slovenskega in hrvaškega vodstva?

Temelji slovenske državnosti so bili postavljeni na prvem zasedanju SNOO 19. februarja 1944 v Črnomlju. SNOO se je povečal za tretjino članov in preimenoval v SNOS – Slovenski narodnoosvobodilni svet. Kot začasni slovenski parlament je deloval do svojega drugega zasedanja in razpustitve septembra 1946 v Ljubljani.
Partizansko šolstvo, zdravstvo in kultura
Slovensko osvobodilno gibanje je bilo svojstveno tudi v tem, da so na osvobojenem ozemlju ustanavljali redne ustanove, ki naj bi skrbele za čim bolj nemoteno življenje prebivalcev.
Na osvobojenem ozemlju so že spomladi 1942 nastale prve šole. Po kapitulacije Italije se je organiziranost partizanskega šolstva izboljšala.
26. Preberi članek ‘Ko je zaropotalo, je učitelj bežal, pa spet ni bilo šole’ in povej, kako se je šolstvo izboljšalo. Vir članka: 24ur.com.
Članek je dostopen na tej povezavi.
Zgledno in na visokem nivoju je bila organizirana sanitetna služba znotraj slovenskega osvobodilnega gibanja. Delo je več kot 240 bolnišnic. Prva je bila zgrajena leta 1942.
27. Naštej dve najbolj znani partizanski bolnici. Ena je danes spremenjena v muzej. Katera?

Ves čas vojne se je med Slovenci razvijalo in ohranjalo tudi kulturno delovanje, ki je dobilo svojo organizirano podobo predvsem na osvobojenih ozemljih.
28. Naštej nekaj oblik kulturnega delovanja med drugo svetovno vojno.

V resoluciji, sprejeti na drugem plenumu kulturnih delavcev OF, najverjetneje januarja 1942, je bilo med drugim zapisano: »Načelo, da se z okupatorji ne sodeluje, velja tudi na kulturnem polju.« Ta sklep velja za začetek kulturnega molka.

29. a) Kaj je pomenil kulturni molk?
b) Kaj se je po vojni dogajalo tistim ustvarjalcem, ki so prekršili kulturni molk, in kaj tistim, ki so se ideološko, politično ali vojaško opredelili za drugo stran?
c) Nekateri umetniki so se pridružili tudi domobrancem. Kateri pesnik tega zamolčanega kroga je najbolj znan? Šele leta 1991 sta Mohorjeva družba in France Pibernik obudila spomin nanje v zbirki Jutro pozabljenih.
Mednarodno priznanje NOG
Narodnoosvobodilno gibanje (NOG) je bilo formalno priznano že na prvi konferenci velikih treh voditeljev protifašistične koalicije konec novembra 1943 v Teheranu. Po tem priznanju so se stiki med partizani in zavezniki zelo okrepili. Odporniška gibanja so imela za protifašistično koalicijo velik pomen, zato so bila deležna tudi zavezniške pomoči.
30. a) Razloži, kako so zavezniki pomagali slovenskemu partizanskem gibanju.
b) Pojasni pomen našega osvobodilnega gibanja za zavezniško vojsko.

Na pritisk Britancev sta se leta 1944 na otoku Visu sestala predstavnik jugoslovanske kraljeve vlade in predsednik začasne vlade nove komunistične oblasti (NKOJ).
31. a) Zapiši imena obeh predstavnikov.
b) Navedi en sklep njunega sestanka.
c) Kaj je bila posledica tega sporazuma?
Zaključne operacije v Sloveniji in konec vojne
Osvobajanje Slovenije je potekalo počasi. Druga svetovna vojna v Evropi se je končala prav na slovenskem ozemlju.
32. Navedene dogodke razvrsti v pravilnem časovnem zaporedju od 1 (najstarejši dogodek) do 6 (najmlajši dogodek). Pri tem si pomagaj z datumi: 3. april 1945, 1. maj 1945, 5. maj 1945, 9. maj 1945, 11. maj 1945, 15. maj 1945.
– domobranci in zadnje nemške enote v spopadu s partizani izsilijo umik na Koroško
– osvoboditev Ljubljane
– ustanovitev Slovenske narodne vlade v Ajdovščini
– vdaja zadnjih sovražnih enot na Koroškem
– osvoboditev Prekmurja
– osvoboditev Trsta
Druga svetovna vojna se je končala z zmago zavezniške koalicije. Večino Slovenije so osvobodile partizanske enote. Narodnoosvobodilnemu gibanju nasprotne domače vojaške formacije so se tako znašle v nezavidljivem položaju.
33. a) Kam so se ob koncu vojne umaknile domobranske enote?
b) Kaj so glede domobrancev ukrenili zahodni zavezniki?
c) Kako je z njimi ravnala nova oblast v domovini?

Literatura
– Stane Berzelak, Zgodovina. Zbirka maturitetnih nalog z rešitvami. Ljubljana: Državni izpitni center, 2011.
– Marjan Drnovšek in Drago Bajt (ur.), Slovenska kronika XX. stoletja. 1941–1945. Ljubljana: Nova revija, 1997.
– Jasna Fisher et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije. 1948–1992. 1. knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
– Aleš Gabrič in Mateja Režek, Zgodovina: Učbenik za četrti letnik gimnazije. Ljubljana: DZS, 2012.
– Janez Globočnik, Milena Globočnik, Adriana Segalla, Zgodovina na maturi 2006. Ljubljana, Intelego, 2005.
– Katarina Jurjavčič (ur.), Fotoaparat in vojna: fotografije druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2019.
– Sanja Bregar Mazzini, Lorieta Pečoler in Petra Štampfl, Zgodovina 9. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v devetem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019.
– Dušan Nećak in Božo Repe, Oris sodobne obče in slovenske zgodovine: učbenik za študente 4. letnika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2003.
– Tomaž Weber in Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah. Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji. Ljubljana: DZS, 1998.