Območje Ankarana je bilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje središče organiziranega zdravljenja tuberkuloze, saj je imelo veliko sončnih dni, ležalo je v zavetrju in je imelo posledično dobro klimo, morje pa je bilo na tem območju najbolj čisto. Sprva je bilo v Valdoltri odprto otroško obmorsko okrevališče, ki je delovalo zgolj čez poletje in ni nudilo uspešnega zdravljenja, nato pa so leta 1909 odprli celoletno okrevališče – Ospizio marino di Valdoltra. Okrevališče je bilo sestavljeno iz sedmih paviljonov, in sicer glavnega (240 postelj), kirurškega (opremljen z najmodernejšo kirurško opremo), pralnice in dezinfekcije, kuhinje in jedilnice, strojnice in kotlovnice, izolirnice, imelo pa je tudi verando na plaži, ki so jo uporabljali za terapijo z zrakom. Zanimivo je, da je bilo okrevališče tudi izjemno »samozadostno«, imelo je namreč lasten vodovod in električno energijo, kanalizacijo, telefonske povezave znotraj in zunaj bolnišnice, med Trstom in Valdoltro je bila v poletnih mesecih vzpostavljena direktna prometna povezava s parnikom, posestvo ob okrevališču pa je objekt oskrbovalo s sadjem in zelenjavo. Razvoj okrevališča je prekinila prva svetovna vojna, po vojni pa je to ozemlje postalo del Kraljevine Italije. Ker so bili stroški vzdrževanja ustanove previsoki, je pokroviteljstvo nad njo prevzela vojvodinja Elena d’Aosta, po kateri je okrevališče tudi dobilo ime – Ospizio Marino »Duchessa Elena d’Aosta«.Šele konec dvajsetih let je objekt dobil naziv bolnišnica – Ospedale Marino »Duchessa Elena d’Aosta«.
V tridesetih letih je bila izpeljana prenova, ki je modernizirala prostore. Bolnišnica je tako imela lasten rentgen in mavčarno, uvajali so moderne metode zdravljenja tuberkuloze, hkrati pa so skrbeli za dobro počutje bolnikov. V ta namen so vpeljali t. i. švedsko gimnastiko, zgradili so gledališki oder, na katerem so nastopali tako bolniki kot tudi amaterski igralci, predvajali so filme ipd. Bolnišnica je pod italijansko upravo delovala do kapitulacije Italije leta 1943, nato pa se je vanjo naselila nemška vojska, ki je tu ostala do konca druge svetovne vojne.
V zbirki Foto Slovenija hranimo nekaj fotografij omenjene bolnišnice iz obdobja po drugi svetovni vojni, nekatere izmed njih je posnel tudi fotograf Marjan Pfeifer. Po drugi svetovni vojni je ozemlje bolnišnice spadalo pod jugoslovansko vojaško upravo, vendar njen status še ni bil dokončno pojasnjen. Jugoslavija je sicer bolnišnico vključila v svojo zdravstveno mrežo in tako je Valdoltra postala prva bolnišnica v Jugoslaviji, ki se je ukvarjala z zdravljenjem kostne in sklepne tuberkuloze (OAT). Leta 1947 se je za kratek čas preoblikovala v Zvezni inštitut za proučevanje OAT, z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) je ponovno prenehala delovati, leta 1951 pa so bili z obnovo postavljeni temelji današnje Ortopedske bolnišnice Valdoltra.1
Opombe
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Zgodovina bolnišnice. https://www.ob-valdoltra.si/sl/o-nas/zgodovina-bolnisnice (Dostop: julij 2021). ↩︎