Na državni praznik, 15. septembra, praznujemo uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, ko je tudi uradno padla rapalska meja in ko so bili primorski Slovenci končno združeni s Slovenci v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ohranjene fotografije večinoma ponazarjajo množično veselje, slavoloke, peterokrake zvezde in grafite na hišah s slogani v slavo Titu, partizanskim borcem, partizanskim žrtvam, Jugoslaviji in slovenski zemlji. Več kot dve desetletji življenja pod fašizmom sta Primorce tako tragično zaznamovali, da sta bila zanos in hrepenenje po življenju v novi državi toliko bolj izrazita.
Tokrat objavljamo fotografijo Boža Štajerja iz Zbirke Foto Slovenija, ki jo je napravil v času uveljavitve mirovne pogodbe. Nastala je tik ob meji z Italijo, v Solkanu, na Soški cesti ob Trgu Jožeta Srebrniča in s pogledom proti Sabotinu in primorski romarski baziliki na Sveti Gori.
Jugoslovanske zastave na pročeljih hiš simbolizirajo pripadnost novi državi, podobi kmetice in delavca s peterokrako zvezdo pa izkazujeta socialistični ustroj države delavcev in kmetov po zgledu Sovjetske zveze. Fotografija tako predstavlja atribute pripadnosti jugoslovanski državi in socialistični ideologiji tik ob meji kapitalističnega sveta, in dejstvo, da je priključitev Primorske Jugoslaviji med Slovenci postajala vse bolj razredno in vse manj nacionalno vprašanje. Po delnih podatkih za okraj Gorica je samo v letu 1947 pobegnilo oz. se odselilo 1.814 ljudi. Njihovo premoženje je bilo zaseženo. Po podatkih UDV je bilo istega leta na celotni močno zastraženi meji ubitih 47 ljudi. V Čadeževi hiši, na levi strani fotografije, pa je dve leti pozneje (1949) potekal proces proti enajstim Bricem (med vojno pripadnikom partizanskega gibanja), obsojenim sovražnega delovanja proti Jugoslaviji.