Prvo praznovanje novoletne jelke je v Ljubljani brez velikega predhodnega najavljanja in pompa na prehodu v letu 1948 organiziral Mestni ljudski odbor Osvobodilne fronte. Odprtje prireditve se je zgodilo na Silvestrovo, 31. decembra 1947, na praznično okrašenem Kongresnem trgu, kjer je veliko zbrano množico nagovoril Fran Albreht, predsednik mestnega ljudskega odbora in prvi povojni ljubljanski župan: »Igrajte se in bodite veseli! /…/ Dnevi novega leta so vaši dnevi, dragi moji pionirji!«1 V ilustrirani reviji Tovariš lahko v 2. številki v letu 1948 preberemo, da so praznovanja novoletne jelke v naše kraje prišla iz Sovjetske zveze, kjer so jih vsako leto pripravljali otrokom v novoletno razvedrilo. Poročilo Lojzeta Krakarja v reviji se nadaljuje z besedami: »Tako jelko smo imeli priliko videti tudi pri nas v Ljubljani. /…/ Prireditve, ki so se vrstile štiri dni zaporedoma, so privabljale veliko ljudi.« Zapis v reviji se sklene s pripovedjo o deklici Sonji, ki je po končanem praznovanju na Kongresnem trgu, v roke prejela lepo, rdeče jabolko.
Od 1. do 4. januarja 1948 se je praznovanje nadaljevalo na Taboru, kjer so v kinodvorani potekale gledališke igre, na katere so vabili otroke, pionirje in njihove starše. Velika dvorana je bila spremenjena v gozdno jaso, kjer je bilo med smrečicami mogoče najti velike in majhne nagačene medvedke. Za zabavo je skrbel Pavlihi podoben ugankar, otroci pa so za pravilno rešene uganke dobili jabolka in »dva bombončka« (Tovariš, 9.1.1948). Kot prva tovrstna prireditev v Jugoslaviji je novoletna jelka v Ljubljani vzbudila veliko zanimanja ne le v Sloveniji, temveč tudi po drugih jugoslovanskih republika. Je pa bilo iz vrst nasprotnikov novega praznovanja slišati pritožbe zaradi »razmetavanja«. Časopis Slovenski Primorec je v 45. številki leta 1948 poročal, da so za dekoracijo Tabora in Kongresnega trga porabili več kot dva milijona dinarjev in delovno silo, ki bi bila bolj potrebna drugje.2
Opombe
- ŽIDOV, Nena, Oris prvih let praznovanja novoletne jelke v Sloveniji, Od množičnega otroškega do družinskega praznika, v: Etnolog 26 (2016), https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/zidov_oris.pdf (pristop 5.12.2025). ↩︎
- Prav tam. ↩︎