Uspešna življenjska pot Antona Hausa se je začela, ko se je po končani klasični gimnaziji v Ljubljani vpisal na pomorsko akademijo in bil sprejet v vojno mornarico. Kot linijski kapitan je prepotoval svetovna morja. Govoril je več svetovnih jezikov in se z mornarji pogovarjal tudi v slovenščini. Bil je častni doktor Tehnične visoke šole v Gradcu, častni meščan Reke, kjer je predaval na Pomorski akademiji, in častni meščan Ljubljane. Leta 1913 je postal admiral in 1916 veliki admiral. Bojna ladja SMS Viribus Unitis je na svojem krovu, pod njegovim osebnim poveljstvom, iz Splita pripeljala v Trst trupli v sarajevskem atentatu umorjenega prestolonaslednika in njegove soproge. Štiri ure po italijanski vojni napovedi avstro-ogrski, 23. maja 1915, so ladje avstro-ogrske mornarice izplule iz Pulja in Boke Kotorske in s topniškim ognjem zasule Ancono in nekatera druga pristanišča na italijanski obali.
Tudi v nadaljevanju vojne je vodil trdo obrambo avstro-ogrske obale. Umrl je 8. 2. 1917 zaradi pljučnice. Ladje vojne mornarice so v znak žalovanja spustile zastave na polovico droga. Pokopali so ga na puljskem pokopališču (K.u.k. Marinefriedhof Pola). Njegovo krsto so po njegovi želji nosili slovenski mornarji – podčastniki. Pogreba so se udeležili najvišji predstavniki vojne mornarice in oblasti, med njimi minister feldmaršal Aleksander Krobatin, feldmaršal Svetozar Boroević Bojna in cesar Karel Habsburški. Leta 1925 so njegove posmrtne ostanke prenesli na dunajsko pokopališče (Friedhof Wien Hütteldorf), kjer še danes počiva v družinskem grobu. V slovenskem spominu je bil dolgo pozabljen, spominsko ploščo v rojstnem Tolminu je dobil 10. 8. 2012. .