Konec oktobra in v začetku novembra 1990 je Slovenijo zajelo dolgotrajno in obilno deževje, ki je povzročilo eno najobsežnejših poplavnih ujm. Že predhodne padavine so v temu času močno namočile tla, dodatne količine dežja pa so povzročile naglo naraščanje vodotokov. Poplave so prizadele skoraj tretjino slovenskega ozemlja, zlasti severni in severovzhodni del države. Najhuje je bilo v Savinjski dolini, na Koroškem in Gorenjskem pa tudi v okolici Ljubljane. Narasle vode so prestopile rečne bregove in poplavile stanovanjske hiše, industrijske objekte ter poškodovale ceste in mostove.
Posebej izrazite so bile posledice v porečju Savinje, kjer je nastalo kar 56 % celotne škode zaradi poplav. Savinja je v svoji dolini odnesla precej mostov, v Mozirju in Celju je zalila obsežne mestne predele, v Laškem pa je njena gladina presegla šest metrov. Poplave so spremljali tudi številni zemeljski plazovi, ki so dodatno ogrožali prebivalstvo in naselja. Hudo je bilo tudi v Mislinjski dolini, kjer so poplave prizadele Slovenj Gradec in okoliške gospodarske objekte. Obilne padavine so zlasti na območju Haloz povečale tudi nevarnost zemeljskih plazov. Skupne posledice so bile obsežne; skoraj 3000 ljudi je bilo začasno ali trajno preseljenih, poplavljenih je bilo več kot 5000 hiš, poškodovanih ali uničenih skoraj 300 mostov, prizadeti pa so bili tudi industrijski objekti, ceste, železniška infrastruktura in kmetijske površine.
Izkušnje iz leta 1990 so spodbudile intenzivnejše strokovno načrtovanje varstva pred poplavami. Vseeno pa poznavanje neustreznih posegov v prostor in pomanjkljivosti tedanjih zaščitnih ukrepov niso uspele preprečiti še večje škode, ki so jo povzročile poplave avgusta leta 2023.