Stavba današnjega kompleksa Mladika, ki stoji ob Prešernovi cesti, je bila zgrajena leta 1907 po načrtih slovenskega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. Pobuda za gradnjo stavbe je bila tudi posledica rušilnega potresa 1895. Večji del denarja za gradnjo je daroval ladjar Josip Gorup. Licej je sestavljen iz dveh stavb. Sosednjo stavbo, ki z Mladiko tvori zaključeno celoto, so zgradili leta 1912 po načrtih slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Obe stavbi je gradilo gradbeno podjetje, ki ga je v 19. stoletju ustanovil znani slovenski industrialec švedskega rodu Gustav Tönnies, ki v času gradnje sicer ni bil več živ. Njegovo delo in zapuščino so nadaljevali njegovi sinovi.
V stavbo se je naselil licej, dekliški internat. Med drugo svetovno vojno so kompleks zasedli sprva Italijani, nato Nemci. Po osvoboditvi Ljubljane so se vanj naselile enote jugoslovanske armade. Ta je v zgradbi uredila vojaško bolnico z imenom Vojna bolnica Mladika. Prostore sosednje vile so uporabljali oz. so v njih živeli v Mladiki zaposleni zdravniki.
Po osamosvojitvi so zgradbo ob koncu tisočletja (1996–2000) preuredili po načrtih Jurija Kobeta in v prostore naselili Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je v stavbi še danes.
Stavba kompleksa Mladika, mestni dekliški licej, Ljubljana, čas med obema vojnama, črno-bela fotografija, fotografska zbirka časopisa Slovenec, inv. št. SL2093.