Današnji Miklošičev park, ki je skozi zgodovino zamenjal več poimenovanj, je bil urejen v času popotresne obnove Ljubljane med letoma 1899 in 1902. Takratni ljubljanski župan Ivan Hribar si je zelo prizadeval, da bi z Dunaja dobil denarna sredstva tudi za ureditev trga pred sodno palačo, ki je bila zgrajena med letoma 1898 in 1902 ter je eden izmed najbolj prestižnih objektov, ki so bili zgrajeni v času njegovega županovanja. Hribarju je za ureditev trga uspelo dobiti 5000 goldinarjev. Načrte za trg, ki se je najprej imenoval Slovenski trg, je pripravil arhitekt Maks Fabiani, zasaditev pa uredil ljubljanski mestni vrtnar Vaclav Hejnic. V parku so postavili spomenik cesarju Francu Jožefu na čast in v zahvalo za popotresno pomoč, med obema vojnama pa so njegov doprsni kip umaknili ter na istem podstavku postavili kip jezikoslovcu Francu Miklošiču. Leta 1919 se je trg preimenoval v Kralja Petra trg, leta 1941, v času italijanske okupacije Ljubljane, se je imenoval Rimski trg, po vojni pa je bil leta 1946 preimenovan v Dapčevičev trg, leta 1952 v Marxov trg ter 1958 v Marxov park. Od osamosvojitve Slovenije leta 1991 dalje se imenuje Miklošičev park.
Miklošičev park je svojo prvotno podobo izgubil že v obdobju pred drugo svetovno vojno, ko so preko njega zaradi rastočega števila pešcev speljali dve diagonalni poti, vendar kljub temu ostaja najlepši in najbolj reprezentativen secesijski ambient v Ljubljani.