Komplet za prvo pomoč v osebnih in tovornih avtomobilih

Tovarna sanitetnega materiala (TOSAMA) – Domžale

Modra pločevinasta škatla na preklop z vidnimi znaki uporabe in originalno vsebino prepleta zgodbi dveh slovenskih podjetij z več kot 100-letno tradicijo in ju povezuje z delovanjem najstarejše humanitarne organizacije v Sloveniji, ki letos obeležuje 160 let delovanja.

O povezavi pričajo napisi in oblikovalski elementi na škatli: »Tovarna sanitetnega materiala – Domžale« na pokrovu, »Saturnus Yugoslavia« na njegovi notranji strani ter znak rdečega križa in napis prva pomoč na obodu embalaže. 12 cm široka, 24 cm dolga in 5,5 cm visoka pločevinasta škatla za prvo pomoč v osebnih in tovornih avtomobilih je bila na začetku sedemdesetih let 20. stoletja izdelana v tovarni Saturnus v Ljubljani. Za predpisani sanitetni material je poskrbela Tovarna sanitetnega materiala – Domžale (Tosama Domžale). Tako škatla kot sanitetni material sta bila narejena v skladu s standardom JUS H. H2. 800 (Škatla za prvo pomoč za motorna vozila)¹, ki je stopil v veljavo leta 1968.

Komplet za prvo pomoč je relativno nov pojav v medicinski negi, ki je odražal hiter razvoj in naraščajoče potrebe v poznem 19. stoletju. Njegov namen je (bil) zagotavljanje osnovne pomoči in nege na mestu nesreče in zmanjšanje nadaljnjih zdravstvenih zapletov. Predstavlja(l) je življenjsko pomemben korak pred prihodom strokovne medicinske pomoči.

Potenciala prenosne prve pomoči se je konec 19. stoletja zavedal izumitelj kompleta za prvo pomoč Robert Wood Johnson, eden od ustanoviteljev podjetja Johnson & Johnson. Med potovanjem po železnici Denver & Rio Grande Railway je opazoval gradbene delavce ob progi, med katerimi je pogosto prihajalo do poškodb. Ugotovil je, da za njih ni ustrezno in organizirano zdravstveno poskrbljeno, primanjkovalo je tudi medicinske opreme. Prvi komercialni kompleti prve pomoči so bili od leta 1888 namenjeni ameriškemu delavstvu, sprva prav železniškim delavcem.²

Hitro rastočemu tržišču so se prilagajale specifikacije in velikost kompletov. Nanje je vplival tudi napredek na področju medicine in novih tehnologij. Johnson je razvil komplete prve pomoči za različne priložnosti, s pojavom novih oblik transporta tudi avtomobilske in letalske komplete. Letalec in raziskovalec Charles Lindbergh je tako na svojem legendarnem poletu čez Atlantik maja 1927 s seboj imel Johnsonov letalski komplet prve pomoči.

Prva verzija kompleta je vsebovala antiseptike in obveze, po letu pa 1920 tudi obliže. S časom se je dopolnjeval in nadgrajeval, osnovna vsebina pa je ostajala okvirno enaka.

Kaj je vseboval Tosamin avtomobilski komplet prve pomoči leta 1971, je jasno razvidno z notranje strani pokrova, na katerem je natisnjena vsebina »avtomobilske apoteke« v slovenskem in srbo-hrvaškem jeziku, v latinici in cirilici. Med 14 različnimi medicinsko-sanitetnimi pripomočki so individualni prvi tipi ovojev, kaliko ovoji, sterilne gaze, komprese, Tosama plast in Vir plast obliži, trikotna ruta, varnostne sponke, britvica z držajem, polivinil vreča, vata, škarje in zloženka z navodili za uporabo. Slednjo je pripravil in izdal Zvezni odbor Jugoslovanskega Rdečega križa. Natančnejšemu popisu materiala so dodana navodila za njegovo uporabo in priporočilo, da je potrebno porabljeni material iz škatle za prvo pomoč vselej nadomestiti.

Komplet prve pomoči je poleg varnostnega trikotnika in odsevnega jopiča še danes obvezni del opreme za osebni avtomobil. Da bi ustrezal današnjemu standardu, bi bilo treba Tosaminemu kompletu za avtomobilsko prvo pomoč dodati še rokavice za enkratno uporabo, aluplast za opekline, povoj iz raztegljive tkanine, zaščitno folijo za umetno dihanje in dvostransko metalizirano folijo proti podhladitvi.

Izdelki tovarne Tosame so že več kot 100 let sestavni del slovenskega vsakdana. Poleg obližev, povojev, gaz, vate, higienskih vložkov in tamponov, plenic in drugih sanitetnih izdelkov so nekaj časa proizvajali tudi filtre za cigarete. Tosamini proizvodi so v socialistični Sloveniji napolnili tudi hišne lekarne, običajno lesene ali pločevinaste omarice z napisom Domača lekarna ali z znakom rdečega križa.

Tovarno sta leta 1923 kot družbo z omejeno odgovornostjo Kocjančič & drugi ustanovila podjetnik Franc Kocjančič in trgovec Franc Gutman. Iz ene od zgradb Papirnice Količevo se je začetno pakiranje sanitetnih izdelkov in izdelovanje damskih vložkov preselilo na Vir, del proizvodnje je potekal tudi v Mekinjah pri Kamniku. Dve leti po nacionalizaciji leta 1946 se je podjetje preimenovalo v Tovarno vate in sanitetnega materiala Vata – Domžale. Gradili so se novi proizvodni prostori, posodobljala se je tehnologija, podjetje je širilo svoje obrate po Sloveniji.

Po preimenovanju v Tosamo – tovarno sanitetnega materiala (Domžale) leta 1969 se je podjetje povezovalo z domačimi in tujimi podjetji, širilo proizvodne objekte in uvajalo sodobne proizvode. Do sredine osemdesetih let je zaposlovalo več kot 1000 delavcev. Izguba jugoslovanskih tržišč v začetku devetdesetih let 20. stoletja je vplivala na stalno rast proizvodnje, zmanjšalo se je število zaposlenih. Leta 2008 je podjetje prešlo v zasebne roke in danes proizvaja več kot 1200 različnih izdelkov.³

Saturnus, izdelovalec škatle za komplet prve pomoči

Podjetje Saturnus, ki je izdelalo škatlo za komplet prve pomoči v osebnih in tovornih avtomobilih, je bilo v številnih gospodinjstvih prisotno predvsem z raznolikimi pločevinastimi izdelki: barvitimi pladnji, šatuljami, embalažami za marmelado, bonbone, mast, zobno pasto, loščilo za čevlje, tempera barve, napisnimi tablami … pa tudi s tlačilkami za kolesa. Saturnus, danes znan kot izdelovalec kakovostnih žarometov, je v svojih začetkih leta 1921 izdeloval pločevinaste izdelke v okviru podjetja Emil Lajovic, tovarne pločevinastih izdelkov. Že leta 1922 je bila proizvodnja iz središča mesta premeščena v novo zgrajeno stavbo v ljubljanskih Mostah in dve leti pozneje preimenovana v SATURNUS D. D., industrija pločevinastih izdelkov. Njihova embalaža za različne izdelke – od prehranskih do kozmetičnih – je ves čas slovela po raznovrstnosti oblik in živahni grafični podobi. Tudi po letu 1945, ko je bila tovarna podržavljena, je prejela več deset jugoslovanskih oskarjev za embalažo. Že pred drugo svetovno vojno so delovanje razširili s programom kolesarske opreme, smer njihovega nadaljnjega razvoja pa je leta 1948 nakazala začetek proizvodnje svetlobnih teles – žarometov. Ti so poleg do tedaj najbolj znane proizvodnje embalaže ter izdelave orodij, strojev in drugih naprav kmalu postali paradni konj podjetja.⁴

Organizacija Rdečega križa

Tretji element zgodbe o Tosaminem avtomobilskem kompletu prve pomoči je rdeči križ – tudi simbol ene najstarejših humanitarnih nevladnih organizacij na svetu. Prizor več kot 10.000 mrtvih in ranjenih vojakov avstrijske in francosko-piemontske vojske, ki so 24. junija 1859 po bitki pri Solferinu, brez nujno potrebne pomoči obležali na bojnem polju, je pretresel švicarskega poslovneža Jean Henry Dunanta. Obstoječe sanitetne službe z maloštevilnimi bolničarji niso bile usposobljene oskrbeti tolikšnega števila ranjencev, zato je z lokalnimi prostovoljkami in prostovoljci poskrbel, da so dotedanjim ranjenim nasprotnikom z bojišča nudili osnovno prvo pomoč in poskrbeli za transport v bližnje zdravstvene in druge ustanove. Tragični prizori bitke pri Solferinu so spodbudili Dunanta, da je leta 1863 ustanovil Mednarodni odbor Rdečega križa s sedežem v Švici. Njegov znak je postala rdeč križ na beli podlagi – obrnjeni barvi švicarske zastave. Ob tem se je 16 držav udeleženk mednarodne konferenc zavezalo k prostovoljni podpori in pomoči ranjencem v vojni in miru – osnutek 1. ženevske konvencije.

Z Rdečim križem (RK) je posredno povezana še ena osebnost, ključna za izboljšanje medicinske oskrbe in higienskih razmer ranjenih vojakov. Leta 1912 ustanovljena medalja Rdečega križa – Florence Nightingale – najvišje mednarodno priznanje za medicinske sestre – je bila poimenovana po angleški humanistki in medicinski sestri. Med letoma 1854 in 1855 je kot vodja skupine prostovoljk delovala v Krimski vojni (1853-1856) in vplivala na protokole nege ranjenih vojakov v zaledju, ki so zaradi slabe zdravstvene oskrbe in nepoznavanja medicine, predvsem osnov prve pomoči, množično umirali.⁵

Z dezinfekcijo kanalizacijskega sistema in ureditvijo prezračevanja je izboljšala izredno slabe higienske razmere in prispevala k znižanju stopnje umrljivosti v vojaških bolnicah, kjer je prihajalo do masovnih infekcij (tifus, kolera) in smrti ranjencev.⁶ Specifike vojaških spopadov so spodbudile nastanek posebnih kompletov prve pomoči, prilagojenih vojni medicini. Leta 1898 so žepni komplet prve pomoči prejeli vojaki, poslani na bojišče špansko-ameriške vojne, z izkušnjo bojev v prvi in drugi svetovni vojni se je vsebina kompletov nadgrajevala.

Ideja Rdečega križa je že tri leta po ustanovitvi dobila svoj odmev v slovenskem prostoru. Leta 1866 je bilo na Kranjskem ustanovljeno Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in otrokom, ki je delovalo po načelih mednarodnega Rdečega križa. Od leta 1879 je delovalo v okviru Avstrijskega Rdečega križa. Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 je bil ustanovljen Slovenski Rdeči križ, ki je v Kraljevini Jugoslaviji prek krajevnih odborov Rdečega križa deloval do začetka druge svetovne vojne leta 1941. Po kapitulaciji Italije je njegovo ponovno delovanje začasno prekinil nemški okupator. 18. junija 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije, ki je bil leto kasneje vključen v Rdeči križ Jugoslavije. Z nastankom Republike Slovenije leta 1991 je začel delovati kot samostojna organizacija.

Ena osrednjih in tradicionalnih nalog Rdečega križa in večine njegovih nacionalnih društev po svetu so tečaji prve pomoči. Med najbolj priljubljenimi so programi usposabljanja in izpiti prve pomoči za kandidate za voznike motornih vozil, ki so pogoj za opravljanje teoretičnega in praktičnega izpita za voznika motornega vozila tudi v Republiki Sloveniji. K temu sta nedvomno prispevali intenzivna gradnja prometne infrastrukture in motorizacija, ki se je v socialistični Jugoslaviji/Sloveniji začela že konec petdesetih let 20. stoletja. Povečevale in na novo so se gradile ceste, naraščalo je število prevoznih sredstev. Septembra 1960 je bilo v Socialistični republiki Sloveniji 11.184 avtobusov, 18.884 motornih koles (tretjina vseh v državi) in 8400 avtomobilov.⁷

Sredi šestdesetih let 20. stoletja je število potnikov, ki so se z avtomobili, avtobusi in motorji prevažali po jugoslovanskih cestah, prehitelo število železniških potnikov. Sprva prašne ceste iz zemlje in makadama so postopoma nadomeščale ceste iz asfalta, betona in kock. Leta 1972 je bila v Sloveniji odprta avtocesta Vrhnika-Postojna. Povečanje motornega prometa in neupoštevanje prometnih pravil sta privedla do številnih prometnih nesreč. Sredi šestedesetih je policija (milica) v socialistični Jugoslaviji registrirala 20.000 prometnih nesreč in skoraj 1000 žrtev letno⁸. Pomoč poškodovanim v nesrečah je v sodelovanju z RK nudila tudi leta 1948 ustanovljena Avto-moto zveza Slovenije, ki je skrbela tudi za tehnično pomoč na cestah.⁹

Pomoč kot dolžnost

»Kdor se znajde na kraju prometne nezgode, v kateri je kdo poškodovan ali kdor pride tam mimo, je dolžan pomagati poškodovanim.«¹⁰

Prva pomoč je bila in je še vedno dolžnost vsakega občana. Leta 1965 je na to prvič izrecno opozoril Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah¹¹, to velja tudi po pravnih predpisih Republike Slovenije.¹²

Prispevek o Tosaminem kompletu za prvo pomoč v osebnih in tovornih avtomobilih prepleta lokalno in globalno zgodovino. Pripoveduje zgodbo o nastanku in različnih kompletih prve pomoči ter obudi tradicijo še danes delujočih slovenskih podjetij. Oriše razvoj slovenske in jugoslovanske motorizacije ter izpostavi izobraževanja o prvi pomoči. Govori o odločnih posameznikih in nastanku globalne humanitarne organizacije.

Predvsem pa se želi pokloniti Rdečemu križu Slovenije, najstarejši slovenski humanitarni organizaciji, ki že 160 let opravlja svoje plemenito poslanstvo.

---

Viri
_{Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah, UL SFRJ, št. 14, 3.4.1965, str. 570, čl. 86- čl. 92.}

Literatura
_{Darja Kerec, Človek naša prva skrb, Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes, Ljubljana, Rdeči križ Slovenije, 2019.
Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992, Ljubljana : Mladinska knjiga : Inštitut za novejšo zgodovino, 2006 (Maribor : Ma-tisk)..
(R)evolucija muzeja : 70 let povezujemo : Muzej novejše zgodovine Slovenije : [1948-2018 : 70 zgodb o XX. stoletju], Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2018.
Nikad im bolje nije bilo? : modernizacija svakodnevnog života u socijalističkoj Jugoslaviji, Beograd : Muzej istorije Jugoslavije, 2014.
Zvonka Zupanič Slavec: Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem
STANDARIZACIJA Bilten jugoslovenskog zavoda za standardizaciju, št. 5, maj 1967, Beograd, str. 21, 11. 9. 2026.
https://www.rks.si/kaj-delamo/prva-pomoc/, 10. 9. 2026
https://preparedphysician.com/blogs/news/history-of-the-first-aid-kit?srsltid=AfmBOooqCkR7JGkg0uWqk6EYlCZXwg81efk8SXhpUcWa8e1OJiggidaG,17. 9. 2026.
https://www.tosama.si/o-tosami/zgodovina, 15. 9. 2026
https://www.rks.si/kaj-delamo/prva-pomoc/, 10. 9. 2026
https://www.britannica.com/biography/Florence-Nightingale, 14. 9. 2026.
https://www.zdravstvena.info/vsznj/pravni-in-eticni-vidiki-prve-pomoci/, 16. 9. 2026.}

Opombe

1. STANDARIZACIJA, Bilten jugoslovenskog zavoda za standardizaciju, št. 5, maj 1967, Beograd, str. 21, 11. 9. 26 ↩︎
2. https://preparedphysician.com/blogs/news/history-of-the-first-aid-kit?srsltid=AfmBOooqCkR7JGkg0uWqk6EYlCZXwg81efk8SXhpUcWa8e1OJiggidaG, 17. 9. 2026 ↩︎
3. https://www.tosama.si/o-tosami/zgodovina, 16. 9. 2026 ↩︎
4. (R)evolucija muzeja : 70 let povezujemo : Muzej novejše zgodovine Slovenije : [1948-2018 : 70 zgodb o XX. stoletju], Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2018, str. 10-101. ↩︎
5. https://www.rks.si/kaj-delamo/prva-pomoc/, 10. 9. 2026. ↩︎
6. https://www.britannica.com/biography/Florence-Nightingale, 14. 9. 2026. ↩︎
7. Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992, Ljubljana : Mladinska knjiga : Inštitut za novejšo zgodovino, 2006 (Maribor : Ma-tisk), str. 1003. ↩︎
8. Nikad im bolje nije bilo? : modernizacija svakodnevnog života u socijalističkoj Jugoslaviji, Beograd : Muzej istorije Jugoslavije, 2014, str. 57. ↩︎
9. Darja Kerec, Človek naša prva skrb, Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes, Ljubljana, Rdeči križ Slovenije, 2019. st. 207. ↩︎
10. Uradni list SFRJ, št. 14, 3.4.1965, str. 570, člen 86. ↩︎
11. Uradni list SFRJ, št. 14, 3.4.1965, str. 570, čl. 86- čl. 92. ↩︎
12. https://www.zdravstvena.info/vsznj/pravni-in-eticni-vidiki-prve-pomoci/, 16. 9. 2026. ↩︎