V času prve svetovne vojne je med 7 in 9 milijonov vojakov vseh vojskujočih se strani končalo v vojnem ujetništvu, predvidoma 10 % ujetnikov pa vojne ni preživelo. Že samo na italijanskem bojišču je bilo ujetih več kot 600.000 avstro-ogrskih vojakov in častnikov, večina pa je bila zajeta po bitki pri Vittoriu Venetu konec oktobra in v začetku novembra leta 1918.
Med številnimi slovenskimi ujetniki je bil tudi Matko Ljubič, rojen 17. februarja 1896 v Ljubljani oziroma Borovnici. Matko je leta 1916 kot enoletni prostovoljec služil v 17. pehotnem polku, po pričevanjih potomcev pa se je boril v Dolomitih. Zaradi pridobljenih bojnih ran se je zdravil v ljubljanskem Marijanišču, po okrevanju pa je svojo bojno pot nadaljeval do konca vojne. Kot številni drugi je tudi Matko padel v italijansko ujetništvo, leta 1919 pa se je srečno vrnil domov.
Maja 2026 je sorodnica Matka Ljubiča muzeju podarila del njegove zapuščine, v kateri so fotografije iz časa prve svetovne vojne. Predstavljena fotografija prikazuje skupino avstro-ogrskih vojakov in častnikov, fotografiranih v ujetništvu v italijanskem kraju Teano v pokrajini Caserta v Kampaniji, okoli 45 km severozahodno od Neaplja. Na desni strani fotografije je s puščico označen sedeči Matko Ljubič.
Vojaki na fotografiji so oblečeni v avstro-ogrske uniforme in plašče različnih modelov, med njimi pa izstopajo predvsem t. i. Karlove bluze z vidnimi gumbi za zapenjanje suknjiča. Zanimiva detajla prestavljata tudi odsotnost rozet z monogramom cesarja Karla na kapah nekaterih vojakov in našitek verjetno slovenske trobojnice na rokavu vojaka v zgornji vrsti.
Muzej novejše zgodovine Slovenije se Heleni Vodopivec zahvaljuje za podarjeno zapuščino Matka Ljubiča.