Spomladi leta 1957 je slovenske kraje na poti v Turčijo obiskal slovit dunajski cirkus Medrano. Prvi večdnevni postanek, med 23. marcem in 2. aprilom 1957, je imel v Mariboru, kjer so prostor za cirkus uredili pred kadetnico. Njegov prihod so v časopisu Večer napovedovali že več dni prej, zato je premierno predstavo 24. marca obiskalo kar 4.000 Mariborčanov.
Cirkuška predstava po poročanju Večera sicer ni navdušila z vsemi točkami. Program se je začel z dvourno zamudo in končal šele ob 00.30. Obiskovalcem so bila najbolj všeč dresurne točke s konji in sloni, priznanje pa so si prislužile tudi točka s »čudovito« lutko, balet v zraku in ekshibicija na lestvah. Cirkusanti so pohvale prejeli tudi za izjemen trud pri postavitvi šotorov in njihovi pravočasni pripravi. Ob predstavah je obiskovalce privabljal tudi potujoči živalski vrt.
Iz Maribora je cirkus Medrano odpotoval v Celje, kjer bi se morala prva predstava odviti že 4. aprila 1957, vendar so jo dan prej odpovedali. Celjani so tako cirkusante prvič pozdravili v petek, 5. aprila, ob 16. uri.
Na poti v Turčijo, kjer naj bi cirkus ostal dober mesec dni, je sledil še postanek v Ljubljani. Kljub dežju je bila otvoritvena predstava 11. aprila 1957 ob 20. uri dobro obiskana. O programu cirkuških predstav je časopis Ljudska pravica zapisal: »Dresura psičkov, konj, bengalskih tigrov in slonov – zgolj nekaj zanimivih prizorov. Oboževalcem Dumasovih romanov je cirkus pripravil mušketirje. Seveda ne manjka letečega trapeza in lupingov visoko pod cirkuškim platnom. Najbolj pa je ugajal nastop Cowleysa in njegove čudne lutke, ki je videti, kot bi bila iz gume. V manežo jo prinese zloženo v kovčku, ki ni niti posebno velik. Gledalci so prijetno presenečeni, ko ob koncu točke lutka sname masko in pokaže obraz ljubke deklice.«
Cirkus je 22. aprila 1957 nagradil že osemdeset tisočega obiskovalca svojih predstav v Sloveniji. Nagrado je prejela Ljubljančanka Roza Zorman, ki si je prislužila tudi aplavz in »tuš« cirkuške godbe. Že 1. maja pa so podelili še nagrado za sto tisočo prodano vstopnico. Prejela jo je 73-letna Helena Mravlje.
Prav posebno doživetje je Ljubljančane čakalo 29. aprila, ko so se na mestne ulice podali Medranovi sloni. Na čelu slonjega sprevoda je bil kar 4.500 kilogramov težak slon Beij. Sprevod je vodil do Hotela Slon, nato pa se je skupina vrnila v Tivoli. Slone je spremljala precejšnja množica domačinov, za kratek čas pa je obstal tudi mestni potniški promet. Ljubljana je cirkusante sprejela tako dobro, da so svoje gostovanje podaljšali vse do 2. maja.
Dogajanje v Ljubljani je na dva fotografska filma ujel fotoreporter takratne Ljudske pravice Miloš Šavbić. Med drugim je fotografiral tudi cirkuški sprevod slonov po središču Ljubljane. Ena izmed njegovih fotografij je trenutno na ogled na naši občasni fotografski razstavi Avtobusi in trolejbusi mesta Ljubljane 1927–1994. Razstava je na ogled v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana vse do 8. oktobra 2026. Vljudno vabljeni.