Pred petintridesetimi leti, 8. julija 1990, je v Kočevskem rogu, v bližini brezna Pod Krenom potekala spravna slovesnost s simbolnim krščanskim pogrebom in mašo zadušnico za domobrance, pobite v zunajsodnih množičnih pobojih, ki jih je zakrivila komunistična oblast takoj po koncu 2. svetovne vojne. Tedaj so nastale prve fotografije žalujočih, pretresenih in solznih obrazov ljudi, ki so po petinštiridesetih letih, nekateri prvič brez strahu, stopili na kraj morišča.
Čeprav je grobišče v breznu Pod Krenom dolgo veljalo za največje grobišče slovenskih žrtev povojnih pobojev, so raziskave zgodovinarja dr. Mitje Ferenca s študenti zgodovine, kriminalista Pavla Jamnika in celotne Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana pokazale, da je največje grobišče pobitih domobrancev v breznu pod Macesnovo gorico, medtem ko so v breznu Pod Krenom večinoma žrtve drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije.