Sloviti vrvohodec »profesor« Arthur Strohschneider se je v vročih avgustovskih dneh leta 1930 teden dni mudil tudi v Ljubljani. Po vrvi, napeti več metrov nad tlemi med Glasbeno Matico in realko na Vegovi ulici, je izvajal drzne akrobacije ter dan za dnem z njimi jemal dih večtisočglavi množici, ki ga je prišla gledat. Po vrvi je strumno korakal po ritmu godbe, plesal, poskakoval, se vozil s kolesom ter si na njej privoščil celo kosilo ali večerjo.
Strohschneider je izviral iz znamenite rodbine vrvohodcev, saj je bil že dvanajsti po vrsti, ki se je ukvarjal s to dejavnostjo. Kadar je bil visoko nad tlemi, si je sugeriral, da ne more pasti, zato ga ni bilo strah. Leta 1907 je v San Remu med izvajanjem akrobacij padel z vrvi in se močno poškodoval. Okreval je šele po devetih mesecih. Drugi padec, ki se je aprila 1934 zgodil z višine 30 metrov v romunskem mestu Sighetu Marmatiei, je bil zanj usoden.