24. septembra 1932 je bil na Zaloški cesti 9 v Ljubljani odprt sanatorij Šlajmerjev dom. Sanatorij je bil v lasti Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, ki je združevalo vse zaposlene v trgovinski dejavnosti. Društvo je oskrbovalo bolne člane, pomagalo pri plačilu pogrebnih stroškov umrlih članov in podpiralo člane, ki so bili potrebni pomoči, svojim članom pa je nudilo tudi bolniško zavarovanje. Sanatorij je bil zgrajen z namenom zagotavljanja čim bolj kakovostne zdravstvene oskrbe članom društva. V tistem času je bilo to eno izmed najmodernejših zdravilišč v vsej državi.
Sanatorij je bil urejen v nekdanji vili pionirja slovenske moderne kirurgije Edvarda Šlajmerja, po katerem je bil tudi poimenovan. Sprejemal je vse operativne in interne primere, izvzeti so bili bolniki z nalezljivimi in duševnimi boleznimi ter porodnice. Imel je dve operacijski dvorani, septično in antiseptično, laboratorij, rentgen ter celo vrsto drugih naprav. Celotna stavba je bila skrbno načrtovana. Prostori v njej so bili premišljeno razporejeni in lično urejeni, posebna pozornost pa je bila posvečena njihovi higieni: »Vse je urejeno tako, da se nabira kar najmanj prahu in da se da vse čistiti.« (Slovenec, 5. 5. 1940) »Sanatorij ima 50 prostorov. V kleti so najmoderneje urejene kuhinje s plinskimi štedilniki, potem umivalnica, pralnica, shrambe za živila in naprava za centralno kurjavo. Vse delo v pralnici se opravlja s pomočjo hladilnih strojev. V shrambi je velika hladilna naprava (frigidaire). Higienična centrala za kurjavo dovaja segreto vodo po radiatorjih, ki so nameščeni po sobah in hodnikih. Ta centralna kurjava se kuri z nafto, ki ima to prednost, da ne povzroča smradu in dima. Ves obrat v gospodinjstvu se vrši s pomočjo nafte, elektrike in plina, razen enega pralnega kotla, ki mora biti kurjen z drvmi.« (Domači prijatelj, junij 1933) Poleg tega je imel kar tri dvigala – eno za prevažanje bolnikov, drugo za prevoz hrane, tretje pa za čisto perilo.
Sprva je bilo bolnikom namenjenih 30 postelj, od tega so bile 4 postelje namenjene najmlajšim pacientom, po prenovi sanatorija leta 1940 pa se je število bolniških postelj povečalo na okrog 100, na novo pa je bil odprt še porodniški oddelek. Bolniške sobe so bile udobno in moderno opremljene, bolnikom pa so bili na voljo tudi park okrog stavbe in dve terasi na strehi.
Leta 1945 je Trgovsko bolniško in podporno društvo prenehalo obstajati. Zavarovance je prevzel Državni zavod za socialno zavarovanje v Beogradu. Od leta 1947 v prostorih nekdanjega sanatorija Šlajmerjev dom deluje Ortopedska klinika Ljubljana.
