Razstava ob 50. obletnici prvega odseka avtoceste v Sloveniji
Na ogled: od 16. junija do 22. septembra 2022
Avtorici razstave: Irena Ribič in Monika Močnik
Muzej novejše zgodovine Slovenije je letos obeležil 50. obletnico prvega avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna v Sloveniji in Jugoslaviji s priložnostno razstavo. Na razstavi je poudarek predvsem na fotografskem gradivu različnih avtorjev iz bogate zakladnice Fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije: Marjana Cigliča, Naceta Bizilja, Edija Šelhausa, Joca Žnidaršiča, Ivana Kramžarja, Vladimirja Čuka, Svetozarja Busića, Rudija Paškulina, Leona Jere idr, ter nekaj iz arhiva Družbe za avtoceste RS. Več kot 40 razstavljenih fotografij, ponazarjajočih vse, od prve sprožene mine na gradbišču pred začetkom del, do zahtevnih faz gradnje in na koncu slovesnega odprtja dobri dve leti po začetku del, je skupaj s predmeti – uniformami prvih cestninskih delavcev, kovčkom in torbico za prevažanje denarja in pričevanji na ogled v avli Muzeja in na platoju pred Muzejem.
Ob razstavi Muzej skupaj z družbo DARS d. d., ki je tudi donator pri projektu, v jeseni načrtuje izid kataloga z bogatim slikovnim gradivom.
Muzej se ob tej priložnosti zahvaljuje Družbi DARS d. d., donatorjem ter mnogoterim pričevalcem, ki so sodelovali pri gradnji prvega avtocestnega odseka v Sloveniji Vrhnika-Postojna, pričevalcem, ki so opravljali do takrat nepoznan poklic cestninarja in pričevalcem, ki so skrbeli za vzdrževanje te t.i. »velike« ceste.
O vsebini razstave
Prelomno leto na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij je bilo leto 1966. Takrat je bila izdelana prva študija o možnosti graditve hitrih cest v Sloveniji, ki je bila na podlagi javne obravnave in strokovne razprave temelj republiškega Zakona o modernizaciji cestne povezave Šentilj-Nova Gorica, ki ga je skupščina SRS sprejela 10. marca 1969. Na tej trasi se je promet namreč povečal kar za dve tretjini. Sprejet je bil odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika–Postojna–Razdrto in Hoče–Levec, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila SRS, del pa posojilo pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v šestdesetih letih Jugoslaviji za graditev avtocest namenila več posojil. Zaradi želje drugih jugoslovanskih republik, ki so prav tako želele graditi moderne štiripasovne ceste, je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna. Zvezni izvršni svet, ki je odločal o razdelitvi posojil med republikami, je odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do tega bolj upravičene. V Sloveniji je prišlo je do t. i. cestne afere. Vsi organi oblasti, mediji in prebivalstvo Slovenije je takrat stopilo v bran republiški vladi in njenemu predsedniku Stanetu Kavčiču ter ga v njegovih zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev soglasno podprlo. Na koncu je prišlo do delnega kompromisa med republiško in zvezno oblastjo, tako da je za odsek Vrhnika–Postojna Slovenija le dobila 16,1 mio dolarjev posojila.
Gradnja prvega odseka avtoceste se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, le malo pred tem pa je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade.
Skoraj 32 km dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec ter Unec–Postojna.
Razstavo pripravil: Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z družbo DARS d. d. in več posamezniki (pričevalci, donatorji gradiva).
