Odprtje razstave: 26. avgust 2025
Na ogled do: 27. septembra 2025
Kje: Galerija Družina, Krekov trg 1, Ljubljana
Avtorica razstave: Katarina Jurjavčič
Občasna fotografska razstava Janeza Korošina Pot k Luči je nastala ob fotografovem jubileju – avtor praznuje častitljivih 90 let. Razstava Pot k Luči prikazuje versko tematiko na krajinskih in žanrskih fotografijah, ki v takšnem kontekstu niso bile še nikoli razstavljene, a so v Korošinovem ustvarjanju obsežno zastopane. Za razliko od njegovih šoltovskih kolegov in sodobnikov v Korošinovi fotografski zapuščini najdemo marsikateri motiv, povezan s slovensko katoliško tradicijo; te podobe so nastajale spontano, kot odraz avtorjevega osebnega verskega prepričanja. Korošin je redno obiskoval vsakoletni romarski shod ob cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku in v množici iskal motive, ki so tudi sicer značilni za njegov umetniški izraz: rad je fotografiral starejše ljudi, pri čemer jih je vedno izbral premišljeno, saj je na posnetku želel poudariti njihovo notranje občutenje ob prisostvovanju dogodku. Z izostrenim občutkom za likovne linije in svetlobo je Korošin fotografiral tudi pokrajino, največkrat v okolici Ljubljane in ponekod na Gorenjskem, zlasti v bohinjskem koncu, od koder je bila doma njegova žena. Rad je fotografiral predvsem manjše cerkvice, kapelice ali božja znamenja. Predvsem na Korošinovih krajinskih fotografijah lahko najdemo temeljne značilnosti njegovega ustvarjanja v jasno izraženem dramatičnem realističnem tonu.
Dragoceno fotografsko zapuščino Janeza Korošina, skoraj tisoč črno-belih fotografij razstavnega formata in šest map z negativi, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije od 2. novembra 2023. Njihov avtor je ob tem dejal: »Zagotovo bi naredil še več fotografij, če bi se tedaj bolj zavedal časa, v katerem sem živel. Tako pa sem posnel le malo, le toliko, kolikor je bilo potrebno za to, da sem fotografije pošiljal na razstave in natečaje po svetu.« Ker pa je bila motivika verskega življenja v glavnem toku slovenske fotografije le malokrat prisotna, je Korošinova fotografska zapuščina za naš kulturni prostor še toliko bolj dragocena.