S podpisom tajnega Londonskega sporazuma leta 1915 se je Italija zavezala, da bo v zameno za obljubljena območja v roku enega meseca odprla novo fronto z Avstro-Ogrsko. 23. maja 1915 se je odprlo novo italijansko bojišče, del katerega je bila tudi soška fronta. Prav ob reki Soči in na Krasu so se odvijali osrednji boji novega bojišča, saj je Italija na ozemlju, kjer je živelo večinsko slovensko prebivalstvo, želela prebiti Avstro-Ogrsko in osvojiti Dunaj. Novo bojišče je bilo posebno, saj so boji potekali po alpskem visokogorju, v ozkih in globokih alpskih dolinah, predalpskih hribovjih in kraškem svetu. Na Soški fronti se je odvilo 12 bitk. Od tega je bilo 11 italijanskih ofenziv in 1 skupna avstro-ogrsko-nemška ofenziva. Zadnja bitka, v kateri so avstro-ogrske nemške enote potisnile italijanske enote vse do reke Piave, se imenuje »Čudež pri Kobaridu.« Še danes velja, da so se na soški fronti odvili eni najtežjih bojev v zgodovini.
