Pavla Jesih (1901–1976)
125 let od rojstva slovenske alpinistke in podjetnice Pavle Jesih ter 50 let od njene smrti
Pavla Jesih se je rodila 10. maja 1901 v številni družini Jesih, ki je živela na območju današnjega Rudnika. Njen oče Jakob se je ukvarjal z mesarsko obrtjo, ki jo je pozneje prevzel tudi Pavlin mlajši brat Jakob (1903). Pavlo pa je že od mladih let privlačil drugačen svet. Postala je del generacije mladih slovenskih plezalcev, ki so v Julijskih Alpah premikali meje takratnega alpinizma.
Svojo alpinistično pot je začela leta 1926. V navezah z Miho Potočnikom, Jožem Čopom, Milanom Gostišo, Jožem Lipovcem in drugimi plezalci je preplezala številne prvenstvene smeri, med drugim v severnih stenah Debele Peči, Škrlatice, Jalovca, Široke peči, Špika, Travnika in Rogljice. V sedmih letih je opravila kar osemnajst prvenstvenih vzponov in se ob Miri Marko Debelak uvrstila v vrh tedanje evropske alpinistične scene. Fotografije iz družinske zapuščine, ki jih hranimo v našem muzeju, pričajo o tem obdobju ter o družbi alpinistov, s katerimi je Pavla delila svoje gorniško življenje.
Leta 1934 jo je v Veliki Mojstrovki doletela nesreča. Po dolgotrajnem zdravljenju se v nekdanji alpinistični ritem ni mogla več vrniti, zato je svojo energijo in podjetnost preusmerila v kinematografijo. Leta 1936 je v Celju prevzela upravljanje kina Metropol, pozneje še Kina Union, dejavnost pa razširila tudi na Ptuj, kjer je vodila Kino Royal. Leta 1940 je prevzela Kino Matica v Ljubljani. Pri izbiri filmskega programa je spremljala trende v tujini in svoje podjetniško znanje povezala z zanimanjem za novosti v filmski kulturi.
Njeno življenje je pomembno zaznamovala druga svetovna vojna. Pavla je pomagala odporniškemu gibanju in svoje poslovne povezave uporabljala tudi za pomoč Osvobodilni fronti. Po osvoboditvi se je leta 1945 še enkrat vrnila v gore in se z Jožem Čopom podala v severno steno Triglava. Med 26. in 30. junijem sta preplezala dotlej neosvojeni steber, danes znan kot Čopov steber. Vzpon je bil izjemno zahteven. Po večdnevnem plezanju in bivakiranju je Pavla obtičala v steni, vendar se je po štirih dneh iz nje uspela rešiti sama. Čeprav sta plezalca želela smer poimenovati Skalaški steber, je bila pozneje poimenovana po Jožu Čopu.
V povojnih letih se je njena življenjska pot močno spremenila. Januarja 1946 je bila razlaščena in izgubila je premoženje. Podjetnica, ki je pred vojno upravljala več kinodvoran, se je umaknila iz javnega življenja in živela vse bolj odmaknjeno. Gore, nekoč prostor njenih dosežkov, so postale predvsem prostor spomina. Pavla Jesih je umrla 12. decembra 1976.
Ohranjeni fotografski album, ki je predmet meseca oktobra, so skrbno hranili njeni sorodniki, nečakinja Nastjenka in njena hči Nina. Od leta 2025 je del muzejske fotografske zbirke in predstavlja pomemben vir za razumevanje Pavlinega življenja ter širšega družbenega in kulturnega prostora prve polovice 20. stoletja.
O zapuščini družine Jesih si lahko več preberete v zapisu >
