10. avgusta 2023 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije prevzel sklop pohištvenih elementov z zanimivim zgodovinskim ozadjem. Osem stolov, govorniški pult in trodelna, masivna miza je bilo namreč izdelanih kot del opreme 12. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki je potekal med 4. in 6. aprilom 1986 v Krškem.
Za hrambo stolov v različnih barvnih kombinacijah in z individualno oblikovanimi naslonjali, barvitega masivnega govorniškega pulta in mize je 37 let skrbel Anton Petrič, v času krškega kongresa tudi član njegovega predsedstva in vodja komisije za protokol. Impozantno pohištvo naj bi izdelali v podjetju Stilles Sevnica, ki je od druge polovice 40-tih sodelovalo pri opremljanju številnih reprezentančnih in protokolarnih objektov, državnih rezidenc in hotelov, v sedemdesetih letih 20. stoletja pa so se usmerili v izdelavo lastnih linij stilnega pohištva za opremo stanovanj.[1]
ZSMS, ki je organizirala kongres v Krškem je bila družbenopolitična organizacija (DPO), z najmlajšim članstvom, ki je poleg vodilne Zveze komunistov Slovenije (ZKS) s Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL) tvorila vodstveno jedro tedanje slovenske politične oblasti v Socialistični republiki Sloveniji. Na kongresu v Krškem, ki je veljal za prelomnega v več pogledih, je ZSMS napovedala aktivnejše vključevanje v družbene procese in možnost javnega delovanja novih družbenih gibanj ter se hkrati v povsem praktičnih vprašanjih začela oddaljevati od ostalih DPO-jev.
Obdobje splošne krize v prvi polovici osemdesetih let z vse bolj izrazitim razkorakom med deklariranim stanjem in dejansko situacijo se je odražalo tudi v vse večjem nezadovoljstvu mladih. Naraščajoča brezposelnost v Jugoslaviji je prizadela predvsem mlajšo populacijo, politično stagnacijo so doživljali tudi mladinski politiki. Vse izrazitejše so bile njihove težnje po samostojnosti v mladinski organizaciji, ki je do tedaj veljala za rekrutacijsko bazo Zveze komunistov Slovenije, tudi v tesni zvezi z očitki njihovim političnim mentorjem glede družbenega in političnega stanja v katerega so pripeljali državo. Njihova stališča in kritike praznovanja dneva mladosti, vojaške parade in drugih aktualnih dogajanj so, v začetnem obdobju postopne demokratizacije slovenskega prostora, naletele na različne obtožbe in kritike tako s strani slovenskega kot zveznega političnega vrha in DPO- jev.[2]
»Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja,«[3] je bilo eno od izhodišč za usmeritve 12. kongresa ZSMS v Krškem aprila 1986.
Priprave na 12. kongres ZSMS
Leta 1986 so imele vse osrednje družbeno politične organizacije (ZKS, SZDL in ZSMS) kongrese, ki so sprožili premike v vrhovih slovenske politike.[4]
11. kongresu ZSMS oktobra 1982 v Novem mestu, na katerem so delegati ugotavljali stanje, je aprila 1986 po ustaljenem ritmu sledil 12. kongres, kjer so mladinci poskušali ugotoviti vzroke ter nakazati izhod iz situacije.
ZSMS je v obdobju med dvema kongresoma vodila Republiška konferenca ZSMS (RK ZSMS), ga načeloma sklicala vsaka štiri leta in bila zavezana k uresničevanju kongresnih usmeritev.
Na svoji seji 25. aprila 1985 [5] je sprejela sklep o imenovanju Odbora za pripravo XII. kongresa ZSMS, ki je skrbel za izvedbo in usklajevanje vsebinskih in organizacijskih priprav na kongres. Odbor pod vodstvom predsednika Roberta Černeta (takratnega predsednika RK ZSMS) je nato oblikoval svoj sekretariat za operativno usklajevanje del, pripravil predloge in imenoval komisije za pripravo posameznih dokumentov kongresa in organizacijske priprave.
Hkrati je RK ZSMS pozvala občinske konference ZSMS naj do 15. junija 1985 preverijo možnosti za pripravo in izvedbo kongresa tudi ob pogoju, da zagotovijo delovne pogoje za okoli 900 delegatov, gostov in novinarjev ter vso potrebno logistiko, ki jo zahteva organizacija tako množične večdnevne prireditve.
Z zadnjim sklepom seje je bilo dogovorjeno, da RK ZSMS z Društvom oblikovalcev Slovenije pripravi interni natečaj za idejno zasnovo celostne grafične podobe (CGP) kongresa, najboljše tri zasnove se na osnovi razpisa tudi odkupijo za enkratno odškodnino. Rok za izdelavo idejnih rešitev je bil 20. 8. 1985.[6]
17. julija 1985 si je pet članov odbora in sekretariata odbora ogledalo Krško, ki je »kandidiralo« za izvedbo kongresa in ga pozitivno ocenilo.[7] Pretehtali so tehnične, prostorske in druge pogoje za organizacijo kongresa, preverili možnosti prehrane za večje število ljudi, ureditev obratovalnih časov trgovin in gostiln, beseda je tekla tudi o ureditvi mesta, ulic, izložb in ostalih javnih površin.
Kot najugodnejša termina za kongres so predvideli, 4. – 6. april 1986, ki se je izkazal za ugodnejšega, ter 25. – 27. april 1986 z opombo, da se 10. aprila začne zagrebški velesejem in je zasedenost kapacitet večja[8].
Sekretariat odbora za pripravo 12. kongresa je 16. avgusta 1985 obravnaval kandidaturi Občinske konference (OK) ZSMS Krško ter s precejšnjo zamudo prispelo kandidaturo Občinske konference ZSMS Koper in menil, »da se je v toku dosedanjih priprav na 12. kongres ZSMS OK ZSMS Krško bolje organizirala, tako pri mobilizaciji vse družbenopolitične skupnosti in ostalih DPO kot pri zagotavljanju tehničnih pogojev in materialne osnove za uspešno delo kongresa.« [9] Odboru za pripravo 12. kongresa ZSMS ja predlagal, da organizacijo kongresa podeli Občinski konferenci ZSMS Krško.
Istočasno so sklenili, da se celostno grafično podobo (CGP) krškega kongresa gradi na grafičnih elementih 11. kongresa ZSMS, vzpostavljen je bil stik z oblikovalcema Miljenkom Liculom in Rankom Novakom. Slednja naj bi zaradi prezasedenosti delala na idejnem projektu, pri izvedbi pa bi sodelovali njuni sodelavci. Vse publikacije in aktivnosti naj bi nosile znak 12. kongresa ZSMS. Dogovorili so se, da zberejo ponudbe za tisk in sklenejo pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
CGP za XII. kongres ZSM Slovenije je nato osnoval grafični oblikovalec Miljenko Licul. Decembra 1985 je bila predvidena priprava šestih sklopov gradiv: gradiva XII. kongresa ZSMS, obvestila delegatom in gostom, oznake (nalepke in bedži), ureditev mesta Krško- Brežice, ureditev dvorane za plenarno zasedanje ter sklop raznolikih gradiv od pisemske ovojnice- amerikanke do zahval. [10]
Center za organizirano preživljanje prostega časa je moral na podlagi avgustovske seje čimprej pripraviti program spremljajočih kongresnih prireditev, Center za informiranje, raziskovanje in založništvo pa program informativno-propagandne dejavnosti v pripravah na kongres. [11]
Priprave na kongres so se začele gostiti v decembru. Med drugim so bili izdelani letaki z gesli (Da beseda ne bo delikt, Demokratizirajmo politično kulturo, Manj, toda bolje delati, Za samostojno in odgovorno ZSMS, …[12], pripraviti je bilo potrebno pregled kulturne ponudbe za organizacijo kulturnih prireditev.[13]
Potekali so pogovori o ureditvi mesta in ogledi predvidenih kongresnih prizorišč, tudi glavne prireditvene dvorane s 550 sedeži v Delavsko kulturnem domu Edvard Kardelj (kongresne aktivnosti so nato potekale še v mali in sejni dvorani ter avli DKD).
»Center dvorane naj bi predstavljala miza s stoli za delovno predsedstvo, zato ni potrebno veliko dekoracije, nejasno koliko je članov delovnega predsedstva, oder bi bilo potrebno zravnati s tlemi, toda ne v isti višini«.[14] v zapisniku ogleda slednjič zasledimo omembo in predviden status kongresnega pohištva,
Vprašanje števila članov delovnega predsedstva kongresa je delno rešil predlog, »da zaradi prostora v dvorani sekretariat odbora predlaga 9 – člansko delovno predsedstvo [15]: Robert Černe, Dušanka Weiss, Tone Anderlič, Tone Petrovič, Albin Kevc, Sandi Češko, Saša Lovrenčič, Marija Fabčič in Rade Radinovič (Miro Bregar)[16].
Naslednjič in zadnjič se kratka informacija o pohištvu pojavi v zapisniku seje sekretariata 3. februarja 1986. Zapis navaja, da je za opremo dvorane DKD Edvard Kardelj Krško zadolžena Dragana Midič, ki mora pripraviti specifikacije materialov za opremo – mizo s stoli za delovno predsedstvo ter govorniški pult. [17]
Za ureditev trga pred DKD z osrednjim spomenikom Matija Gubca, druge osrednje kongresne lokacije, kjer se je odvijal kulturno – umetniški del kongresa je bil zadolžen arhitekt Matej Vozlič. [18]
Vsebinsko in kulturno umetniško dogajanje na kongresu
Krški kongres je tudi uradno nakazal spremembe v politiki in načinu delovanja ZSMS. Tako v svojem vsebinskem delu, s sprejetimi sklepi in nadaljnjimi usmeritvami kot tudi v spremljajočem programu kongresa , ki je tudi z aktualnim glasbenim programom nedvomno želel privabiti mlade, ki jim uradna politika sicer ni bila blizu.
Že pred začetkom kongresa, 4. aprila 1986, so bile v Krškem organizirane številne prireditve. Uvod v mesec okroglih miz, glasbenih, gledaliških, plesnih in drugih dogodkov je 1. marca 1986 naznanil Udarec na prvi marec – srečanje z glasbeno skupino Poljska malca z gosti v Domu mladih Krško. [19] Nezaustavljiv pohod nove tehnologije so med drugim najavljali računalniški dnevi v OŠ Jurija Dalmatina v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Potem, ko so se delegati in gostje po regijskem ključu namestili v Dijaška domova Brežice in Krško, v hotel »Turist« Brežice ter v Bungalove Čatež, kjer so prenočevali predstavniki ljubljanske in celjske regije [20], se je s prvim plenarnim zasedanjem, z izvolitvijo organov kongresa, določitvijo dnevnega reda ter s pozdravnim govorom predsednika RK ZSMS Roberta Černeta v veliki dvorani DKD Edvard Kardelj, 4. aprila 1986 ob 18.00 začel 12. kongres ZSMS v Krškem. [21]
Vsebinski del kongresa se je v soboto 5. aprila nadaljeval z delom treh komisij (Družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe in specifičen družbeni položaj mladih, Za razvoj revolucionarne vsebine političnega sistema socialističnega samoupravljanja, Za ZSMS kot množično in najširšo fronto mlade generacije). [22] Vanje so bile vabljene tudi številne osebe, ki so se že uveljavljale v ZSMS, kot tudi tiste, ki so od konca osemdesetih let 20. stoletja vstopale in kasneje zaznamovale novo nastajajoč politični prostor. [23]
12. kongres ZSMS se je po drugem plenarnem zasedanju ter sprejetju sklepov, stališč in pobud, ki jih je oblikovala posebna komisija, končal v nedeljo 6. aprila 1986. [24]
ZSMS se je na kongresu dokončno zavzela za samostojno politično usmeritev, podprla dejavnosti v preteklih štirih letih, izrazila nove ekološke in mirovne zahteve ter zahteve po odpravi smrtni kazni ter verbalnega delikta. Poleg tega je izpostavila še zahteve po svobodi govora in civilnem služenju vojaškega roka ter v svoj program hkrati uvrstila podporo drobnemu gospodarstvu in pravici do stavke. [25]
Med drugim so delegati predlagal popolno rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih na Dachauskih procesih, kar bi moralo slediti že izvedeni kazenski rehabilitaciji in povračilu odškodnin. [26] Komisija za razvoj revolucionarnih vsebin političnega sistema socialističnega samoupravljanja je predlagala, da zgodovinopisje dokončno razreši vprašanje Dachauskih procesov, s tem, da se zgodovinarjem omogoči vpogled v do tedaj zaprto arhivsko gradivo. [27]
Poleg vsebinskega dela kongresa, ki je večinoma potekal v dvorani Delavsko – kulturnega doma Edvard Kardelj Krško, se je predstavitveni in kulturno umetniški del večinoma odvijal na trgu pred njim. Ob spomeniku Matije Gubca je bilo že v petek, 4. aprila živahno na in ob stojnicah, kjer so se s transparenti, z brošurami, plakati, bedži/ priponkami, knjigami, … predstavljali klub Lilith, fotogrupa M/ Mladina, ekologi, mirovniki duhovna gibanja, brigadirji ter predstavniki mladinskih in študentskih časopisov ter knjižnih izdaj. [28]
V med kongresnem obdobju je ZSMS svoje interese začela uresničevati tudi preko neformalnih, novih družbenih gibanj, ki so bila v Krškem predstavljena z mobilizacijskim geslom »Legalizirajmo nova družbena gibanja«.
Oder na trgu Matije Gubca je nakazoval osrednji dogodek prvega kongresnega večera. Nastopom glasbenih in plesnih skupin iz Posavja, je od 19.20 ure sledil koncert aktualnih slovenskih pop rock in punk glasbenih skupin Masaker, Tožibabe, Gastarbajters, Pankrti in Agropop, ki ga je koordiniral ŠKUC-GAG in Igor Vidmar. Glasbeniki so se s predhodnim dogovorom obvezali, da bodo nastopili v polni sestavi (lahko so dobili tudi pisno opravičilo od RK ZSMS [29]), ob dogovorjenem času z možnimi korekturami 15 – 20 minut, po predhodno določnem vrstnem redu ter da bodo po potrebi bodo sodelovali v TV – prenosu s prizorišča. Skupine so dobile najkasneje v roku 7 dni povrnjene potne stroške, ter dnevnice in honorar, v primeru kršitve dogovora jim je grozil odvzem honorarja do 35 %. [30]
Sobotni kulturno-umetniški program v Starem hotelu Sremič in v Prosvetnem domu Brežice, je bil z video programom, literarnim večerom in koncertom udeležencev brežiškega festivala akustične glasbe precej bolj umirjen kot petkov. Če se je koncertno dogajanje začelo večer pred začetkom kongresa s koncertom zagrebške skupine Parni valjak, se je končalo 6. aprila z nastopom pop skupine Randez- vouz. [31]
Kako je 12. kongres ZSMS vplival na Krško?
12. kongres ZSMS je predstavljal precejšen logistični zalogaj za Krško a hkrati ponujal priložnost za ureditev mestnih površin ter priložnost za dodaten zaslužek ponudnikov prenočitev, prehrane, dvoran, turističnih ogledov, ….
Poleg bivanja je bilo poskrbljeno tudi za hrano delegatov, gostov in novinarjev. Okrepčali so se lahko v Hotelu Sremič Krško, v Gostišču Tri lučke ter v OŠ Jurij Dalmatin, na mestih, kjer je potekal vsebinski del kongresa pa so bili organizirani tudi bifeji.
Krško je moralo goste pričakati v najlepši luči. Za to je že pred kongresom poskrbela Komisija za ureditev mesta s pomočjo lokalnih sil, OK ZSMS Krško, delovnih organizacij in TOZD -ov iz Posavja. Za celostno podobo kongresnega mesta z okolico, ter z dodatnimi vizualnimi elementi tudi za Sevnico in Brežice, je bila zadolžena RK ZSMS. Prostore kongresnih dogajanj je bilo potrebno s pomočjo domačih aranžerjev, arhitektov in dekoraterjev, urediti z oznakami, materiali in dekoracijo.
[1] https://stilles.si/dom/o-nas/, pridobljeno 14. 5. 2025.
[2] Blaž, Vurnik, »Med Marxom in punkom. Vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1980-1990),« (Modrijan: Ljubljana, 2005), 77.
[3] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 386, Predloga gradiv za kongres / izhodišč za ključne usmeritve 12. kongresa ZSMS v Krškem.
[4] Slovenska novejša zgodovina. Od programa zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1948-1992 2, ur. Jasna Fischer et al (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005), 1164.
[5] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 385, mapa 1986, Sklepi seje RK ZSMS, 25. 4. 1985 – predlog.
[6] Ibidem.
[7] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 384, mapa 1986, Zapisnik 1. seje sekretariata Odbora za pripravo 12. kongresa ZSMS, 16. 8. 1985.
[8] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 385, mapa 1986, Zapis razgovora o možnostih za organizacijo 12. kongresa ZSMS, 17. 7. 1985 na OK ZSMS Krško
[9] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 384, mapa 1986, Zapisnik 1. seje sekretariata Odbora za pripravo 12. kongresa ZSMS, 16. 8. 1985.
[10] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 385, mapa 1986, Celostna grafična podoba za XII. kongres ZSM Slovenije.
[11] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 384, mapa 1986, Zapisnik 1. seje sekretariata Odbora za pripravo 12. kongresa ZSMS, 16. 8. 1985.
[12] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Pregled sej RK ZSM Slovenije in Predsedstva RK ZSM Slovenije med 11. in 12. kongresom ZSMS, str. 3
[13] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 385, mapa 1986, Zapisnik seje sekretariata Odbora za pripravo 12. kongresa ZSMS, 4. 12. 1985.
[14] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 385, mapa 1986, Razgovori o ureditvi mesta in dvorane v Krškem, 17. decembra 1985, rokopis.
[15] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 385, mapa 1986, Zapisnik 3. seje sekretariata Odbora za pripravo XII. kongresa ZSMS, 10. 1. 1986
[16] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 386, Organi XII. kongresa ZSMS – predlog.
[17] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Zadeva: zapisnik 4. seje sekretariata Odbora za pripravo 12. kongresa ZSMS, 3.2.1986.
[18] Ibidem.
[19] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 386, Program kulturnih prireditev pred 12. kongresom ZSM Slovenije.
[20] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Razpored prenočevanja delegatov na 12. kongresu ZSMS v Krškem, 4. 5. in 6. aprila 1986.
[21] Govori vseh treh uvodničarjev (predsednika Republiške konference ZSMS (RK ZSMS) Robert Černe, predsednik RK Socialistične zveze delovnega ljudstva (RK SZDL) Franc Šetinc, v imenu predsedstva konference ZSMJ Stipe Orešković) so bili objavljeni v Delu, 5. 4. 1985, 4
[22] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Dopis RK ZSMS Občinskim konferencam ZSMS, UK ZSMS Ljubljana in Maribor ,…
[23] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Vabljeni na delo komisij. ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, III. Komisija.
[24] »Vrsta mladinskih pobud in zahtev na kongresu ZSMS,« Delo, 7.4. 1986, 1
[25] Slovenska novejša zgodovina. Od programa zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1948-1992 2, ur. Jasna Fischer et al (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005), 1164.
[26] »Vrsta mladinskih pobud in zahtev na kongresu ZSMS, » Delo, 7.4. 1986, 1
[27] »Kdo so tisti, ki odločajo?, » Delo, 7. 4. 1987, 3.
[28] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, rokopis – seznam prostovoljcev na stojnicah.
[29] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Zadeva: Opravičilo
[30] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 383, mapa 1986, Dogovor med skupino ….
[31] ARS, AS 538 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, TE 386, kongresna izdaja Mladine, št. 1, Krško, 4. april 1986, v okviru časopisa občine Krško NAŠ GLAS Skupne delegatske informacije, str. 1.