Med gradivom, ki so ga ob koncu vojne pripeljali v domovino člani taboriščnih odborov in ga je muzej prevzel leta 1952 od Glavnega odbora Rdečega križa, je tudi več dokumentov in dve fotografiji, ki jih je hranil France Mede (rojen 9. novembra 1910 v Retnjah). Ob prihodu v koncentracijsko taborišče Dachau je moral oddati, tako kot vsi ostali taboriščniki, vso osebno lastnino. Iz ohranjenih dokumentov izvemo, da se je junija 1943 prijavil pri policijskih oblasteh v Celovcu. Najmanj od septembra 1943 je delal kot sedlarski pomočnik pri celovškem sedlarju Johannu Rotarju. Ob koncu tedna je odhajal domov na Gorenjsko. Nič pa ne vemo o fotografiji, na kateri je mlajša ženska z nekajletnim otrokom v naročju.
Po podatkih je bil Franc Mede deportiran v Dachau 16. maja 1944 in dobil taboriščno številko 68134. Manj kot mesec prej je bil registriran v vojaške evidence v Celovcu. Petega decembra 1944 je bil prestavljen v koncentracijsko taborišče Buchenwald, zunanje taborišče Langensalza (tab. št. 96730). Vojno je preživel. Na poti domov je bil v Sloveniji 12. julija 1945 zabeležen v repatriacijske sezname.
Podnapis: Fotografija, ki so jo odvzeli Francetu Medetu ob prihodu v koncentracijsko taborišče Dachau. Hrani MNSZS, Zbirka osebnih predmetov in dokumentov, AŠ 17.