26. junija 1991 je na Trgu Republike v Ljubljani potekala zgodovinska slovesnost ob razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Na osrednjo državno proslavo so iz skupščine skupaj prišli predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik vlade Lojze Peterle in predsednik skupščine France Bučar. Prvič je bila izobešena slovenska zastava in zaslišala se je slovenska himna Zdravljica. Milan Kučan je pregledal častno četo in na koncu slavnostnega govora izrekel znamenite besede: “Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan”.
Toda pravo praznovanje se je začelo šele po koncu uradne slovesnosti. Slovenski politični vrh je v skupščini nazdravili s penečim vinom.
Nepregledna množica zbranih pa se je iz Trga Republike spontano preselila proti staremu delu mesta. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili Kongresni trg, Prešernov trg, prostor pred Magistratom, Gornji in Stari trg ter mestne mostove.
Ljudje so se sprehajali po ulicah, rajali in kupovali spominke – pastirske klobuke, majice z osamosvojitvenimi slogani ter nageljne, ki se jih je dalo kupiti za drobiž. Naslednji dan je v časopisu pisalo, da bi tisti, ki bi takrat prodajal slovenske zastave z novim grbom, gotovo dobro zaslužil.
Veliko ljudi je prihajalo s slovenskimi trobojnicami, brez grba ali zvezde, nekateri pa so grb na trobojnico ročno sešili kar doma. Med redkimi, ki so zastavo z grbom imeli, so bili trije moški z okrašenim avtom v narodnih nošah, med katerimi je bil tudi nekdanji kandidat za predsednika Republike Slovenije Ivan Kramberger.
Isti dan je bila v Ljubljani na Prešernovem trgu tudi otvoritev na novo postavljene makete centra Ljubljane in odkritje obnovljenega vodnjaka na Levstikovem trgu. Vzdušje je prekinil le izzivalen prelet letal Jugoslovanske ljudske armade, ki je na trenutke med ljudi prinesel občutek negotovosti, a ga je kmalu pregnala narodnozabavna glasba z odrov na Kongresnem trgu in Prešernovem trgu. Tam so sledili nastopi folklornih skupin, pevskih zborov, recitatorjev in lutkovnih predstav, med njimi znamenita Kozlovska sodba v Višnji gori. Poseben aplavz je požel Akademski pevski zbor s pesmijo »Lipa zelenela je«, ki jo je občinstvo nagradilo s silovitim navdušenjem
Mesto se je kopalo v penini in točenem pivu, ki so ju prodajali na stojnicah po izjemno nizkih cenah. Nad Ljubljano so zasijali ognjemeti, ki so jih prižgali na gradu in na strehi Maximarketa. Lokali v Stari Ljubljani in drugod so bili odprti pozno v noč, a gostinci kljub pripravam niso mogli postreči vse množice. Vzdušje v mestu je bilo veselo, prešerno, napolnjeno z upanjem in ponosom.
V nov dan so se ljudje zbudili v samostojno državo, ki pa je samostojnost morala braniti še v kratkotrajni, a uspešni vojni.
Viri:
Časopis Delo, Ljubljana, sreda 26. junij 1991, vezana izdaja. Dostopno na: https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-23QBT4R3/2/index.html
Časopis Delo, Ljubljana, četrtek 27. junij 1991, vezana izdaja. Dostopno na: https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-I55R472S/index.html