Ladja Maud, poimenovana po norveški kraljici, je bila zgrajena leta 1917 v ladjedelnici Christiana Jensena v kraju Vollen na Norveškem. Njen naročnik je bil sloviti norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen (1872–1928), ki je med letoma 1903 in 1906 prvi s plovilom prečkal Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom ter 4. decembra 1911 kot prvi dosegel Južni tečaj. Ladjo je zasnoval posebej za svojo odpravo na Severni tečaj, ki naj bi ga po načrtih dosegli tako, da bi ladjo zamrznili v ledu in nato z ledenim tokom drseli proti severu. Ker je bilo takrat splošno znano, da je Severni tečaj že osvojen, je bil cilj Amundsenove odprave izključno znanstveno-raziskovalni.
7. junija 1917 je Amundsen krstil ladjo. Namesto steklenice šampanjca je za krst uporabil kos ledu. Ob tem je dejal: »… že zdaj boš občutila nekaj svojega pravega elementa. Zgrajena si za led in svoj najboljši čas boš preživela v ledu, kjer boš izpolnila svoje naloge. Z dovoljenjem naše kraljice te krstim za ‘Maud’.«1
Poleti 1918 je ladja izplula proti Severnemu tečaju. Odprava je trajala kar sedem let, vendar ladja ni uspela pripluti do cilja. Kljub temu je odprava pod znanstvenim vodstvom Haralda Ulrika Sverdrupa (1888–1957) opravila prelomno znanstveno zbiranje podatkov, ki je postalo znano po vsem svetu, njeni znanstveni rezultati pa so pomembni še danes.
Zaradi Amundsenovih neplačanih dolgov so upniki leta 1925 ladjo zasegli, nato pa je bila na prisilni družbi v Seattlu, ZDA prodana družbi Hudson’s Bay Company. Novi lastnik je ladjo uporabljal do leta 1930, ko je potonila v zalivu Cambridge Bay v Kanadi. Leta 2016 so ladjo dvignili na površje, dve leti pozneje pa se je po stotih letih vrnila na Norveško.
Vir