Stane Kumar je med vojno večkrat portretiral Vladimirja Lamuta, ko sta bila skupaj internirana v italijanskih taboriščih. Ta akvarel iz leta 1943 prikazuje Lamuta med branjem in je glede na pripis nastal v bolnici. Gre za neke vrste dnevniški zapis ob opazovanju kolega v mirnem spokojnem momentu znotraj kaosa vojnih bolnišničnih razmer. Delo je likovno dovršeno, uporaba mehkih potez in subtilnih prehodov barv poudarja introspektivno vzdušje, ki ga izžareva upodobljeni Lamut. Kljub negotovosti časa slika izraža trenutek zbranosti in notranje moči, s čimer beleži moment umetniške vztrajnosti in prijateljske povezanosti med interniranimi umetniki.
Stane Kumar (1910–1997) je bil slovenski slikar, znan po socialno-kritičnem realizmu in upodobitvah industrijske tematike. Študiral je umetnostno zgodovino in arheologijo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na zagrebški likovni akademiji pod mentorstvom Ljuba Babića in Krsta Hegedušića. Leta 1938 je ustanovil slikarsko skupino Grudo, ki je bila idejno podobna prepovedani hrvaški skupini Zemlja. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu. Po vojni je deloval kot pedagog in bil predstojnik grafičnega oddelka na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Posebno pozornost je v svoji umetnosti posvečal železniški motiviki, ustanovil stalno galerijo v Mariboru in sodeloval pri obnovi lokomotiv za Slovenski železniški muzej. V njegovem slikarstvu je ključna risba, s katero je upodabljal življenje nižjih slojev, delavcev in železničarjev.
Pripravila: Tina Fortič Jakopič