Motiv prenosa ranjenca je eden izmed osrednjih prizorov v partizanski umetnosti, saj simbolizira solidarnost, žrtvovanje in tovarištvo, ki so bili ključni elementi narodnoosvobodilnega boja. Umetniki so skozi ta motiv prikazovali težke razmere vojne, a hkrati poudarjali skrb za sočloveka in neomajno voljo do preživetja. V upodobitvah prenosa ranjenca pogosto vidimo utrujene, a odločne partizane, ki v težkih pogojih, skozi gozdove ali gore, prenašajo ranjene tovariše. Delo Nandeta Vidmarja gledalca ne le informira, temveč ga spodbuja k odzivu, angažmaju. Prikazuje skupino človeških figur v temnem grozdnem, skoraj apokaliptičnem okolju. Dve osebi prenašata ranjenca, ki je dodatno skoraj svetniško poudarjen z belino odeje, s katero je prekrit. Uporaba grobih linij in svetlobnih kontrastov poudarjajo občutek stiske in brezizhodnosti, ki je še dodatno stopnjevana s praznimi obrazi figur.
Nande Vidmar (1899–1981) je bil slovenski slikar, grafik, ilustrator in likovni pedagog, znan po svojem ekspresionističnem in socialno angažiranem ustvarjanju. Njegova umetniška pot se je začela v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je deloval v Mariboru, Zagrebu in na Dunaju. Študiral je na zagrebški likovni akademiji. Leta 1941 se je priključil OF, vendar je bil prihodnje interniran v italijanska taborišča, kjer je likovno dokumentiral življenje internirancev. Po kapitulaciji Italije, se je pridružil Šlandrovi brigadi in nadaljeval z likovnim ustvarjanjem. Po vojni je poučeval risanje in se posvetil umetnosti. Njegovo delo je prehajalo od ekspresionizma do nove stvarnosti, s poudarkom na figuraliki, krajini in socialnih motivih. V poznejših letih je razvil barvitejši slog pod vplivom francoskih umetnikov, nato pa se približal abstraktni umetnosti. Za svoje delo je prejel več državnih priznanj, med njimi Prešernovo nagrado (1978).
Pripravila: Tina Fortič Jakopič