Risba Franceta Miheliča vsebuje nosi značilnosti umetnikovega prepoznavnega sloga – ekspresivne linije, dramatičen kontrast in tematsko bogato pripovednost. Prizor prikazuje dogodek v naravi, kjer oseba na improvizirani mizi izvaja operacijo, medtem ko je okolje divje, skoraj mistično, z gosti drevesi in grmičevjem. Risba nazorno prikazuje takšno improvizirano bolnišnico, kjer bolničar izvaja poseg na ranjenem borcu ali izvaja obdukcijo na pokojnem. Okolica, divja in neizprosna, poudarja težke razmere, v katerih so delovali partizanski zdravniki. Prisotnost živali, preprostih pripomočkov in naravnega okolja dodatno pričara občutek surovosti in realnosti vojnega časa, ko so morali zaradi pomanjkanja zdravstvenih ustanov in nevarnosti stalnih napadov improvizirati bolnišnice v gozdovih, jamah in drugih skritih lokacijah. Operacije in oskrbo ranjencev so pogosto izvajali na prostem, pri šibki svetlobi in s skromnimi medicinskimi sredstvi.
France Mihelič (1907–1998) je študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je bil njegov slog sprva pod vplivom socialnega realizma. Kasneje se je razvil v izrazito osebno, ekspresivno govorico, ki je pogosto tematizirala vojno, človeško stisko in mračna zgodovinska obdobja. Zanj so značilne ekspresivne kompozicije z intenzivno pripovedno močjo. Pomemben del njegovega opusa predstavljajo prizori iz partizanskega življenja, saj je bil tesno povezan z odporniškim gibanjem med drugo svetovno vojno. Obvladal je medij risbe, grafike in slikarstva, dejaven je bil tudi kot ilustrator, kostumograf, avtor lutk in tapiserij. Od leta 1945 pa do upokojitve je bil profesor na ljubljanski ALUO. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi tudi Prešernovo nagrado v letih 1948, 1955 in 1965.
Pripravila: Tina Fortič Jakopič