Risba Počivajoča mulovodca prikazuje kratek, tih trenutek znotraj izčrpavajočega vsakdana partizanske vojne. Umetnik Drago Vidmar je v tehniki tuša ujel dva partizana mulovodca v času počitka. Eden leži in izmučen spi, drugi sedi z rahlo sklonjeno glavo, morda v mislih ali na straži. V ozadju mirno stojijo in se mule, ki so bile ključno prevozno sredstvo partizanske logistike. Mulovodci so v partizanskem zaledju igrali ključno vlogo, saj so oskrbovali enote s strelivom, hrano, zdravili in tiskovinami, pogosto na težko prehodnem terenu in v nevarnih okoliščinah. Bili so nevidni, a nepogrešljivi člani odporniške strukture. Vidmarjeva risba je tiho priznanje tej vlogi, in sicer ne kot slavljenje junaštva, temveč kot likovni poklon vsakdanji požrtvovalnosti. Risba s svojo sproščeno, a poudarjeno linijo ustvarja močan občutek telesnosti, utrujenosti in tišine. Temne sence in ekspresivno modelirane oblike ustvarjajo občutek teže, hkrati pa delujejo tudi empatično, saj umetnik ne prikazuje boja, temveč človeško izčrpanost.
Drago Vidmar (1911–1980) je bil slovenski slikar, risar in grafik, znan po socialnokritičnih delih in angažiranem ustvarjanju med drugo svetovno vojno. Študiral je na Umetniški šoli v Zagrebu in kasneje na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu. Že pred vojno je bil aktiven kot ilustrator in karikaturist, objavljal je v različnih časopisih in revijah. Med drugo svetovno vojno se je pridružil narodnoosvobodilni borbi in deloval v kulturniški sekciji pri Glavnem štabu NOV in POS, kjer je bil med osrednjimi ustvarjalci partizanske risbe, plakata in karikature. Ustvarjal je dela z izrazitim dokumentarnim in simbolnim nabojem, pogosto s poudarkom na delavskem človeku, boju in vsakdanjosti vojne. Za svoje umetniško in družbeno-politično delovanje je prejel številna priznanja: medalja za hrabrost in red zasluge za narod (po 1945), red dela II (1957), red zaslug za narod z zlato zvezdo (1975), Prešernovo nagrado za leto 1977 (1978).
Pripravila: Tina Fortič Jakopič