Grafika Partizanska ljubezen je nastala v zadnjih letih druge svetovne vojne in združuje dva temeljna pola izkušnje narodnoosvobodilnega boja: bojno odločnost in človeško bližino. Umetnica Alenka Gerlovič je v tehniki linoreza upodobila prizor srečanja dveh mladih partizanov pred kuliso porušenega mesta. Figuri vojaka v uniformi z orožjem in dekleta v delovni bluzi se srečata v trenutku močne čustvene napetosti, saj je stisk roke iskren in odločen, njuna pogleda pa se srečujeta v tihem razumevanju. Ruševine v ozadju predstavljajo razdejanje vojne, a v ospredju izstopa človeški odnos kot temelj novega upanja. V tem smislu je Gerlovičičina grafika stopnjevan intimen prizor, saj simbolno upodablja partizansko etiko, v kateri ljubezen, tovarištvo in solidarnost niso nasprotje borbe, temveč njen sestavni del. Gerlovičeva je v tem delu mojstrsko uporabila kontrast svetlo-temnega in strogo linijsko strukturo, značilno za linorez, da je poudarila dramatičnost trenutka in hkrati ohranila čisto, neposredno likovno govorico.
Alenka Gerlovič (1919–2010) je bila akademska slikarka, scenografka, lutkarica in likovna pedagoginja. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Takoj ob pričetku vojne (1941) se je pridružila OF in delovala kot ilegalka, nato pa se je leta 1944 pridružila partizanom v grafičnemu ateljeju Centralne tehnike KPS v Starih žagah in Črmošnjicah. Med vojno je izdelala številne risbe, grafike, ilustracije in plakate, poleg tega pa je bile tudi avtorica lutkovne igre Jurček in trije razbojniki iz leta 1945, za katero je izdelala tudi scenografijo. Po vojni je bila scenografka Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kasneje pa je poučevala likovni pouk. Vseskozi je bila zelo dejavna članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1981 je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Pripravila: Tina Fortič Jakopič