Po prvi svetovni vojni je Kras postal del Kraljevine Italije, Kosovel pa italijanski državljan. Poleti 1924 se je moral zglasiti na naboru v tržaški vojašnici.
»Na naboru sem bil 1. avg. Družba starih in mladih, bolnih in zdravih, bratov in znancev samó po Adamu. Le nekaj znancev je bilo vmes. Nekaj so jih potrdili, nekaj zavrgli, mene in še nekoga druzega [so] poslali v bolnico na očesni pregled. 1. avg. je bil petek, na vrsto sva prišla šele v soboto. V petek zvečer sva jo čudežno pobrisala iz bolnice, ker bi drugače morala tam spati. V soboto nisva mogla tako, morala sva čakati ves dan in vso noč tam. V soboto sva prestala pregled, v nedeljo dobila listine, da sva smela oditi. Bila sva 24 ur brez jedi. Bila sva seveda – na najino veliko jezo – potrjena vkljub ceremonijam, ki so jih počenjali z nama. V ponedeljek sem odšel zopet na naborni urad, kjer so mi rekli, da me že obvestijo. V torek pa sem že dobil frekv. izpričevalo,* vesel do neba. Ti ne veš, kako si mi ustregel, mene so živci kar razjedali. Če bi me bili vpoklicali, bi se [ne] videla v Lj …« (Srečko Kosovel, iz pisma Petru Martincu, 12. avgust 1924)
Kmalu zatem je Kosovel dobil jugoslovansko državljanstvo. Italijanskim oblastem je sporočil, da je od zdaj naprej pristojen v Ljubljano.
*Frekventacijsko izpričevalo oz. potrdilo – potrdilo o študiju.
Pripravila: Barbara Kočevar