Mestno kopališče Kolezija se rado pohvali z dolgo zgodovino, saj gre za najstarejše ljubljansko kopališče. Sprva je bilo kopališče na desnem bregu Gradaščice, leta 1878 pa je lastnica postala mestna občina in naslednje leto odprla še kopališče na drugem bregu. Kopališče na desnem bregu je bilo opuščeno že v 19. stol, na levem bregu pa se je vsaj po namembnosti ohranilo do danes.
Izgled kopališča je bil v preteklosti seveda povsem drugačen. Ob tedaj precej bolj vijugasti strugi Gradaščice je stala zidana hiša ob njej pa z drevesi in nizko ograjo ograjeno kopališče. To je bilo ozko in dolgo, obdano z leseno ograjo, podestom in lesenimi kabinami ter paviljoni. Danes nas na nekdanji izgled kopališča spominjajo le še stare razglednice in fotografije, med njimi tudi ta, ki jo predstavljamo danes.
V drugi polovici septembra 1917 so pred začetkom 12. soške ofenzive v zaledje fronte začele prihajati tudi številne nemške enote. Med temi je bil tudi letalski oddelek 14, ki je bil podrejen neposredno armadnemu poveljstvu novoustanovljene avstro-ogrsko/nemške 14. armade. Prvo letališče oddelka je 19. septembra 1917 postalo polje nasproti železniške postaje pri Brezovici, kmalu za tem pa so častnike za krajši čas nastanili v Ljubljani. Tu so nekateri od njih prosti čas izkoristili za obisk kopališča na Koleziji in nam tako zapustili tudi drobec vsakdana v mestu med prvo svetovno vojno.