Obrežje Save je bilo in je še vedno priljubljena izletniška točka Ljubljančank in Ljubljančanov. Nekdaj je na njenem levem bregu, levo od Črnuškega mostu, na hribčku in v objemu zelenja stala restavracija Savski Tivoli, v lasti družine Pust, ki je bila odprta 16. avgusta 1931. Pred restavracijo je bilo urejeno kopališče, ki je lahko sprejelo preko 300 kopalcev. Znotraj poslopja restavracije, ki je nudila tudi prenočišča, so bile urejene moderne slačilnice in garderobe za kopalce, obiskovalci pa so lahko posedeli tudi na verandi s krasnim razgledom po okolici. Restavracija je imela električno napeljavo, ki je ob večerih omogočala razsvetljavo vrta, in svoj telefon. Pred poslopjem je bil poleg kopališča urejen velik ribnik, kjer so si obiskovalci izposodili čoln in po njem veslali ali pa lovili ribe. Kadar je kdo izmed obiskovalcev ujel ribo, jo je lahko odnesel v kuhinjo restavracije, kjer so mu jo pripravili za obed. Savski Tivoli je bil priljubljen tudi v hladnejšem delu leta, saj je ponujal možnost sankanja ali pa drsanja po zamrznjeni površini ribnika. Oglas, ki je v časopisu vabil k obisku Savskega Tivolija: »Krasna solnčna lega, divni izprehodi, idealno savsko kopališče. Primerno tudi za otroke in neplavače. Pozimi sankališče in drsališče. Izborna domača hrana – vsako nedeljo ribe (postrvi). Najboljša dolenjska in štajerska vina. Solidne cene. Točna postrežba. Primerno za društvene sestanke in domače zabave.« (Jugoslovan, 15. 8. 1931)
