Učne ure

Učna ura se osredotoča na prepoznavanje sovražnega govora na propagandnih plakatih iz 1. in 2. svetovne vojne ter časopisnih izsekih. Dijaki bodo analizirali zgodovinske primere in jih povezali z današnjim časom – sovražnim govorom na družbenih omrežjih, medijsko manipulacijo in njunimi posledicami. Skozi razpravo bodo raziskovali možnosti preprečevanja sovražnega govora in kot zaključek oblikovali pozitivno kampanjo. Cilj učne ure je razvijanje kritičnega mišljenja, prepoznavanje sovražnega govora in manipulacije ter zavedanje moči besed v oblikovanju družbenih odnosov.

Razporejanje raznovrstnih zgodovinskih virov

Učna ura, pri kateri dijaki z zgodovinskimi viri sami sestavijo časovni trak zgodovine 20. stoletja. Dopolnijo ga s ključnimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki, fotografijami, predmeti in z izumi. Dijaki ponovijo snov, pridobijo vizualen pregled posameznega obdobja in se bolje časovno orientirajo. Delavnico priporočamo vsem skupinam, ki si bodo ogledale stalno razstavo.

Tematski pogovor in dešifriranje besedil

Delavnica je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu ob ogledu Enigme na stalni razstavi spoznamo nemški šifrirni stroj in njegove kriptografske značilnosti, po katerih slovi. V drugem delu dijaki sami dešifrirajo dve šifrirani besedili.

Rokovanje in iskanje informacij iz različnih zgodovinskih virov

Pri učni uri bodo dijaki z branjem fotografij razvijali vizualno pismenost, z branjem grafov in izsekov člankov pa spretnost analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij, ki jih lahko razberejo iz zgodovinskega vira. Vsebina učne ure zajema razglasitev slovenske samostojnosti in prve dni vojne za Slovenijo, torej obdobje med 26. in 28. junijem 1991.

Tematski pogovor o človekovih pravicah

Učna ura, ki vključuje javno razpravo. Na začetku se ukvarjamo s temami, kot so človekove pravice in dileme o človekovih pravicah. Pravice, ki so zapisane v ustavi in deklaraciji o človekovih pravicah, so ključni stebri vsake demokratične družbe. Vendar nobena pravica ni absolutna. Kaj se zgodi, ko pridejo temeljne pravice v medsebojni konflikt? Med pogovorom se mladi poučijo o temeljnih človekovih pravicah in o njih razpravljajo ob zgodbah in virih iz slovenske zgodovine 20. stoletja. Spoznanja navežejo na zgodbe, ki jih lahko vsakodnevno spremljajo in opazujejo v svoji ožji in širši okolici. Z učno uro želimo mlade spodbuditi k samostojnemu razmišljanju in oblikovanju mnenja o temah, kot so človekove pravice, rasizem, antisemitizem in strpnost.

Iskanje informacij iz raznovrstnih zgodovinskih virov, delo v skupini, poročanje

Kaj sploh pomeni, da si državljan Republike Slovenije? Kje je določeno, kdo je državljan in kakšne so njegove pravice in dolžnosti? Kaj pomeni, da živimo v demokratični državi? Katera država pa je nedemokratična? Pri učni uri bomo na podlagi raznovrstnih virov skupaj odkrivali odgovore na vprašanja o državi, demokraciji in državljanstvu v Republiki Sloveniji.

Iskanje informacij iz raznovrstnih zgodovinskih virov, delo v skupini, poročanje

Pri učni uri obravnavamo nastanek veljavne slovenske meje, ki se je spreminjala in postopno oblikovala skozi 20. stoletje. Ob pisnih in slikovnih virih osvetlimo glavne dogodke, ki so vplivali na nastanek meja in položaj prebivalstva na spornih mejnih območjih. Pogovorimo se tudi o položaju slovenskega naroda zunaj meja Slovenije ter o položaju narodnih manjšin pri nas. Delo poteka v skupinah s pomočjo raznovrstnih zgodovinskih virov. Poudarek je na sodelovalnem učenju.

Iskanje informacij iz raznovrstnih zgodovinskih virov, delo v skupini, poročanje

Voden pregled demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije (1980–2008) ob zgodovinskih virih. Spoznamo značilnosti in obseg jugoslovanske krize v osemdesetih letih ter razloge, ki so Slovence dokončno odvrnili od Jugoslavije. Pojasnimo ključne dogodke, ki so pripeljali do osamosvojitve. Obravnavamo tudi vojno za Slovenijo in prvih dvajset let samostojne države, vključno z njenim mednarodnim povezovanjem.