7. oktobra 1972, pred natanko petdesetimi leti, se je med gradnjo prvega avtocestnega odseka v Sloveniji zgodil nepredviden dogodek, ki je vplival na nadaljnji potek gradnje.
Štampetov most oz. železniški viadukt je imel tri obstoječe loke, za potrebe avtoceste pa so potrebovali dodatna dva. Pri vrtanju se je izkazalo, da je glavnino materiala sestavljal glinast grušč, zato so se odločili za postopek injektiranja – v izvrtane vrtine so vbrizgali cementno suspenzijo. Cement naj bi se sprijel skupaj v homogeno gmoto in utrdil, vendar je vmes prišlo do težav, saj injektirana suspenzija ni dovolj utrdila grušča, zaradi česar se je nasip zrušil v odkop. Tam je zazevala ogromna luknja, nasip pa se je porušil do te mere, da so železniške tračnice obvisele v zraku. Delavci, ki so bili takrat na srečo vsi na malici, so po dogodku hitro stekli ob progi navzgor in navzdol in strojevodjo še pravočasno obvestili o nevarnosti. S tem so preprečili veliko katastrofo, saj bi vlak v nasprotnem primeru zgrmel z nasipa. Zaradi neljubega dogodka Štampetov most v času v uradnega odprtja avtoceste ni bil dokončan, zato je bil tam narejen obvoz. Dokončali so ga spomladi leta 1973.
