Razpoložljivost gradiv
Gradivo je razvrščeno tematsko, lokacijsko in časovno. Gradivo je v celoti dostopno v digitalni obliki v Fototeki MNSZS.
Skrbnica: Katarina Jurjavčič, katarina.jurjavcic@muzej-nz.si
Fotografski fond dr. Jakoba Prešerna (Begunje na Gorenjskem, 9. 7. 1898–13. 2. 1975, Begunje na Gorenjskem) je nastal leta 1958, ko je ljubiteljski fotograf, po poklicu sicer sodnik, takratnemu Muzeju narodne osvoboditve predal dva fotografska albuma, skupno 404 fotografije iz druge svetovne vojne. V fotografski objektiv je fotografu uspelo ujeti prve mesece italijanske okupacije Ljubljane in vsakdanji vojni utrip prestolnice. Njegov položaj v sodstvu in osebni pogum sta mu omogočila, da je posnel tudi presenetljive fotografije grobov talcev na ljubljanskem pokopališču Žale ter redke fotografije domobranskega pokopališča Orlov vrh na Ljubljanskem gradu. Fotografska albuma se zaključujeta z letom 1945, ko lahko kronološko spremljamo posledice zavezniškega bombardiranja Ljubljane, vse do konca vojne in vkorakanja partizanov v prestolnico.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Čakanje v vrsti za nakup živil pred stavbo Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Utrip na ljubljanskih ulicah, v italijanskem jeziku so označene tudi proge tramvaja, tramvaj št. 20/ 2 za smer Sv. Križ oz. “St. Croce”.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Pogled na Marijin trg (poimenovan v letih 1876-1949), danes Prešernov trg v Ljubljani. Fotografija je bila posneta 11. februarja 1942, ob 16.45, ko je na trgu že vse prazno. V dneh od 7. do 16. februarja 1942 je namreč za celotno Ljubljansko pokrajino izšla odredba o prepovedi prometa med 17.30 in 6.30 uro zjutraj. Ker je bila izdana odredba, so bile fotografije po navedbi fotografa posnete iz strešnih lin “Kresije” ali pa izza vežnih vrat.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Italijani so med 2. svetovno vojno Ljubljano obdali s sistemom žičnih pregrad in bunkerjev. Na fotografiji bunker za protestantskim pokopališčem.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Italijani so med 2. svetovno vojno Ljubljano obdali s sistemom žičnih pregrad in bunkerjev. Žične pregrade v obliki španskih jezdecev so bile postavljene tudi po mestu. Na fotografiji blokiran nasip Svetega Petra (1876-1952), danes Petkovškovo nabrežje.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Drugi bombni napad na Ljubljano, 9. marca 1945. Žerjavova vila na Groharjevi cesti 14 (Vič – Rudnik).
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Drugi bombni napad na Ljubljano med 2. svetovno vojno, 9. marca 1945, Mirje. Pogled s strehe hiše v Langusovi ulici 11 v smeri Marmontove ulice (1910-1952), danes Jamova cesta.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Dekoracija mesta ob osvoboditvi Ljubljane, 9. maja 1945, izobešene zastavice v Tavčarjevi ulici.
©MNZS. Fotografija je avtorsko zaščitena. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na fototeka@muzej-nz.si.
Gradivo je razvrščeno tematsko, lokacijsko in časovno. Gradivo je v celoti dostopno v digitalni obliki v Fototeki MNSZS.
Skrbnica: Katarina Jurjavčič, katarina.jurjavcic@muzej-nz.si