Fotografsko, dokumentarno in predmetno gradivo Ivana Rudolfa (1898, Vrabče–1962, Trst), rodoljuba demokratičnega, liberalnega in protikomunističnega nazora ter narodnega delavca in časnikarja, je muzeju leta 2014 podaril njegov sin Saša Rudolf. Celotna osebna zapuščina predstavlja podzbirko zbirke Osebne zapuščine. Fotografije so rariteta. Odstirajo pot Ivana Rudolfa od dijaških let na idrijski realki, internacije v kraju Mittergrabern zaradi protiavstrijskega delovanja še pred vpoklicem v avstrijsko vojsko med prvo svetovno vojno, do komandanta Narodne straže v Vipavi in borca za severno mejo na Koroškem. Ključne pa so tiste, ki po študiju v Frankfurtu in protifašističnem in protinacističnem delovanju v domovini med obema svetovnima vojnama, dokumentirajo angažma Ivana Rudolfa, sodelavca britanskih tajnih služb v Afriki med drugo svetovno vojno.
Zlasti dragoceni so negativi fotografij urjenja elitne skupine slovenskih padalcev misij britanskih tajnih služb v Egiptu, urjenja Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona v Egiptu in Palestini ter poti Ivana Rudolfa v številne afriške države, kjer je v ujetniških taboriščih med 2. svetovno vojno zbral okoli 4.500 prostovoljcev, večinoma primorskih Slovencev z namenom ustanovitve vojaške enote v pomoč pri osvoboditvi domovine. Originali fotografij so na papirju različnih velikosti, črno-beli negativi pa v formatu leica in v formatu 6 x 6 cm v dveh »NASS« albumih.
Življenje in delo Ivana Rudolfa z bogato osebno zapuščino sta predstavljena v zborniku urednice Irene Uršič s sodelujočimi devetnajstimi avtorji z naslovom Ivan Rudolf – ob 120-letnici rojstva. Zbornik v obsegu 255 strani je Muzej novejše zgodovine Slovenije izdal leta 2018.
Ivan Rudolf v avstro-ogrski vojski 1916–1918 s činom poddesetnika in železničarskim znakom na ovratniku.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Portretna fotografija Ivana Rudolfa, borca za severno mejo na Koroškem. Nastala je na Ljubelju leta 1919.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Portretna fotografija Ivana Rudolfa iz časa prve svetovne vojne.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Interniranci v avstrijskem taborišču Mittergrabern maja 1916, med katerimi se je kalil mladoletni Ivan Rudolf. Na hrbtno stran fotografije je Ivan Rudolf napisal: Začasa svete dobe: Rasto Pustoslemšek [prvi z leve, časnikar], dr. Ivan Lah [pisatelj in časnikar], gspdč. Adamičeva [Milka Adamič], Vladimir Levstik [pisatelj], Viktor Zalar [časnikar, prevajalec in preporodovec].
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Slovo Ivana Rudolfa od družine tik pred njegovim odhodom na Bližnji vzhod. Z leve: sin Saša, žena Dana, svak in obenem tast Pepi Černigoj, hči Neva in Ivan Rudolf v Banja Luki, 14. februarja 1941.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Z desne stojita Ivan Rudolf (tajnik Jugoslovanskega odbora iz Italije) in Ivan Marija Čok (predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije) pred vhodom v Darphane, nekdanjo kovnico denarja in tedanjim muzejem, v Istanbulu marca 1941.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Ivan Rudolf (na desni) na prvem sestanku jugoslovanske begunske vlade in drugih predstavnikov v Jeruzalemu, 26. maja 1941.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Ivan Rudolf na poti k iskanju slovenskih prostovoljcev po ujetniških taboriščih v Afriki. Fotografija je nastala med vožnjo s čolnom na sotočju Belega in Modrega Nila v Kartumu v Sudanu julija 1941.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Domorodci ob nilskem konju v Jubi v Sudanu julija 1941. Fotografija je nastala v času potovanja Ivana Rudolfa po afriški celini s ciljem zbiranja prostovoljcev za Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Mama z dojenčkom v Ugandi julija 1941. Fotografija je nastala v času potovanja Ivana Rudolfa po afriški celini s ciljem zbiranja prostovoljcev za Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Procesija v spomin na Jezusovo rojstvo v Betlehemu. Fotografija je nastala leta 1941 v času delovanja Ivana Rudolfa v Palestini.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Ivan Rudolf (na desni) in poročnik jugoslovanske kraljeve mornarice (na sredini) v Palestini v obdobju 1942/1943.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Predstavniki Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona z zavezniki v Palestini z zastavami držav zavezniških sil v obdobju 1942/1943.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Bojišče pri El-Alameinu 2. novembra 1942. Fotografija ima na hrbtni strani žig z napisom, ki potrjuje, da gre za cenzurirano uradno fotografijo zavezniških sil.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Ivan Rudolf in kapetan Desmond Lacy Clark med bodočimi slovenskimi padalci britanskih misij ISLD (Inter-Services Liaison Department) v zavezniškem taborišču za vojne ujetnike El Tahag pri Aleksandriji v Egiptu novembra 1942. Od leve sedijo: Milan Golob, Ciril Kobal in kapetan Desmond Lacy Clark. Od leve stojijo: Jože Povh, neznanec, Ivan Volarič, Radislav Kosovel in Ivan Rudolf.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Ivan Rudolf s skupino šestih slovenskih padalcev britanskih misij ISLD (Inter-Services Liaison Department). Od leve sedijo: Alojz Širca, Alojz Sivec, Ivan Rudolf, Miroslav Križmančič in Anton Božnar. Od leve stojita: Radoslav Semolič in Venceslav Ferjančič.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Slovenski pripadniki britanskih misij ISLD (Inter-Services Liaison Department) na padalskem tečaju v Egiptu 19. septembra 1942.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Slovenski pripadnik britanskih misij ISLD (Inter-Services Liaison Department) Alojz Sivec na padalskem tečaju v Egiptu med 23. in 29. septembrom 1942. Alojz Sivec se je rodil leta 1912 v vasi Libušnje. Po urjenju v Egiptu je v okviru britanske misije ISLD deloval med slovenskimi partizani kot radiotelegrafist in komandir čete v Cankarjevem bataljonu. Po vojni je bil likvidiran, najverjetneje po nalogu OZNE (Oddelek za zaščito naroda).
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Postroj Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona v Atiri pri Haifi v Palestini 19. avgusta 1942. Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon z britansko oborožitvijo se je uril kot specialna vojaška enota jugoslovanske vojske in se marca 1942 bojeval proti italijanskim oboroženim silam v Libiji v sklopu 8. britanske armade.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon na vojaških položajih v puščavi pri Haifi v Palestini 19. avgusta 1942. Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon se je uril kot specialna vojaška enota jugoslovanske vojske. Marca 1942 se je bojeval proti italijanskim oboroženim silam v Libiji v sklopu 8. britanske armade.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Slovenski radiotelegrafist med sprejemanjem oziroma oddajanjem sporočil po radiotelegrafu na tečaju za radiotelegrafiste pod okriljem britanskih misij ISLD (Inter-Services Liaison Department) med 23. in 29. septembrom 1942 v Egiptu.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Slovenski padalci, pripadniki britanskih misij ISLD (Inter-Services Liaison Department) na padalskem tečaju v Egiptu septembra 1942. Z leve: Alojz Sivec, Alojz Širca, Radoslav Semolič, Venceslav Ferjančič in Miroslav Križmančič.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Pripadniki Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona v Atiri pri Haifi v Palestini leta 1942. Na filmu z naslovom Življenje in delo Jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu iz leta 1942 je razvidno, da je fotografija nastala med prepevanjem pesmi Oj, Triglav, moj dom.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Ivan Rudolf za pisalnim strojem v Kairu. Za dvig morale in patriotizma v Jugoslovanskem kraljevem gardnem bataljonu, v elitni skupini padalcev in med Slovenci v Kairu, je urejal in izdajal časopis Bazovica (135 številk) in revijo Šotorska knjižnica (23 številk).
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Gradivo je del zbirke Osebne zapuščine in je razvrščeno tematsko, lokacijsko in časovno. Deloma je dostopno v obliki digitaliziranih fotografij. Celotna podzbirka je v enoti MNSZS – v Depojih državnih muzejev v Pivki. Zbirka je dostopna za ogled v Depojih državnih muzejev v Pivki.
Skrbnica: Irena Uršič, irena.ursic@muzej-nz.si