Park Zvezda je prvi in najstarejši ljubljanski javni park. Leta 1824 so ga po naročilu ljubljanskega župana Janeza Nepomuka Hradeckega uredili na severnem robu Kongresnega trga. V parku so zasadili drevored, ki se je križal v osmih smereh. Zaradi zvezdaste oblike zasaditve je park dobil ime Zvezda. Njegova prvotna zasnova se je zaradi praktičnosti ohranila vse do danes, saj omogoča najkrajše prehode v vseh smereh.
Fotografska zbirka časopisa Slovenec, fotografija na papirju, 17 x 12 cm, inv. št. SL1911.
©MNSZS. Fotografija je avtorsko zaščitena.
Prvotni drevored v parku Zvezda so sestavljali divji kostanji, ki so bili v Avstro-Ogrski izredno priljubljeni. Leta 1928 je arhitekt Jože Plečnik pripravil načrt za preureditev Kongresnega trga in parka Zvezda. Načrt je vseboval tudi zamenjavo kostanjev z vzhodnimi platanami. Plečnik je bil mnenja, da kostanji ustvarjajo vlažen in temen ambient ter s svojimi cvetovi in plodovi mažejo okolico, zato naj bi bile platane, ki z visokimi krošnjami in debli tvorijo bolj zračen in svetlejši prostor, primernejša izbira za urbano okolje. Arhitektov načrt zamenjave dreves je med javnostjo sprožil silovito nasprotovanje, saj so bili meščani na stare kostanje zelo navezani. Prav zaradi njihovega nasprotovanja je bila Plečnikova zamisel v celoti realizirana šele leta 1940, takrat že pod vodstvom njegovega učenca Borisa Kobeta. Platane v Zvezdi so dokaj gosto zasajene, kar ima za posledico manjšo količino svetlobe in občasno pomanjkanje vode, zato so visokorasle, njihova debla pa tanjša. Eden izmed urbanistov je pred leti zapisal, da je Plečnik z zamenjavo kostanjev za platane gostilniški vrt spremenil v evropski park.