»Stoji, stoji en črni grad,
ki zrasel nam je na pomlad
v Ljubljani beli
ob Cekinu ….
Namenjen ni teatru, kinu:
postavili so ga za šport,
ki hodil sem bo na report
v svetovnih športnih disciplinah,
da javno športni as pokaže,
kako nasprotnika namaže!«
(Pavliha, 12. 4. 1965)
V neposredni bližini našega muzeja stoji prepoznavna športna dvorana, znana kot Hala Tivoli. Leta 1965 so v časopisu Pavliha zapisali, da “stoji en črni grad, ki zrasel nam je na pomlad v Ljubljani, beli ob Cekinu”. Ta športni objekt v teh dneh praznuje svojo 60-letnico. Po koncu druge svetovne vojne in po denacionalizaciji posestva Cekinov grad je namreč Mestni odbor za telesno vzgojo leta 1957 oblikoval t. i. projekt Športni park Tivoli s športnimi objekti in otroškim igriščem ob in pod Cekinovem gradu in ob drevoredu proti Tivoliju.
Projekt so zasnovali arhitekt Marjan Božič z inženirjem Borisom Vedlinom in inženirjem Grilcem. Nosilec projekta pa je postalo podjetje Projekt Ljubljana. Izgradnja novih igrišč je pomenila za ljubljanski šport nov zagon. Velika pridobitev športnega parka pa je bila zlasti izgradnja pokrite dvorane, ki je glede na takratno gospodarsko stanje države terjala pogum. Odločitev za dokončno gradnjo sta vzpodbudili dve pridobljeni organizaciji svetovnih prvenstev, in sicer svetovno prvenstvo v namiznem tenisu 1965 (SPENT) in svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, načrtovani za leto 1966.
Investicijski, inženirski in projektantski posli so bili zaupani Zavodu Stanka Bloudka, Ljubljanskemu investicijskemu zavodu in Projektu Ljubljana, finančno pa sta projekt prevzela Republika Slovenija in ljubljanski mestni svet. Temelj dvorane je bilo odprto umetno drsališče oz. betonska ploščad s tribuno. Kasneje, leta 1966, so za potrebe svetovnega prvenstva v hokeju zgradili še spodnje odprto drsališče. Športna dvorana Tivoli naj bi bila sprva zasnova kot 160 m dolga in 70 m široka zgradba s samo 10 metri višine, saj se je pri tem morala upoštevati višino sosednjega baročnega Cekinovega dvorca. Sprejet je bil elaborat arhitekta Marjana Božiča, ki ga je pripravil skupaj z inženirjem Borisom Vedlinom in inženirjem Grilcem z Inštituta za jeklene konstrukcije v Ljubljani, medtem ko je sistem prezračevanja in ogrevalnih naprav zasnoval inženir Žarko Kerševan. Gradbena dela so se začela novembra 1963. Zasnovana dvorana pa je bila po dimenzijah ena večjih tovrstnih gradenj v Evropi.
Že pred zaključkom del so v Hali Tivoli potekale prve preizkusne prireditve, med katerimi je bil odmeven koncert Louisa Armstronga. Koncert, ki se je odvijal v nedeljo, 4. aprila 1965, je predstavljal tudi uradni datum otvoritve dvorane, čeprav gradbena dela v njej še niso bila v celoti zaključena. Obiskovalci so tako koncert spremljali še na betonu, parket v dvorani pa je bil položen v prihodnjih dneh. Legendarni kralj jazza je v novo zgrajeno športno dvorano privabil kar 6.000 poslušalcev. Rekord pa ni veljal dolgo, saj so ga v naslednjih tednih presegli športni navdušenci in radovedneži, ki so si ogledali tekme 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu (SPENT).
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki je potekalo v ljubljanski Hali Tivoli med 15. in 25. aprilom 1965, je bil prvi večji športni dogodek v novozgrajeni športni dvorani. Prvenstva se je udeležilo kar 46 reprezentanc s skoraj 500 nastopajočimi športniki in športnicami. Poleg igralcev je bilo v tekmovanje vključenih še 168 trenerjev, 354 akreditiranih novinarjev, 136 radijskih in televizijskih poročevalcev, 147 mednarodnih sodnikov in 391 članov tehnične ekipe.
V boju za odličja so prevladovali kitajski igralci in igralke, ki so v Ljubljani osvojili kar pet velikih naslovov, preostala dva pa sta osvojila tekmovalca iz Japonske. Najuspešnejša udeleženca prvenstva sta bila Lin Hui-čimgova, ki je pri ženskah osvojila dve zlati kolajni, in Čuang Ce-tung s tremi zlatimi odličji pri moških. Prav na zadnji dan prvenstva je za presenečenje poskrbela japonska tekmovalka Naoko Fukazu, ki je z zmago nad že omenjeno Kitajko postala svetovna prvakinja v ženski kategoriji.
Prvenstvo se je uspešno zaključilo tudi za jugoslovansko reprezentanco, ki je v ekipni tekmi moških osvojila četrto mesto. V odločilnem boju za tretje mesto so naši reprezentanti izgubili proti Severni Koreji z rezultatom 2:5. Večino ekipnih bojev so odigrali Vojislav Marković, Edvard Večko in Išvan Korpa, člana reprezentance pa sta bila tudi Dragotin Šurbek in Željko Hrbud. Ta dosežek je pomenil tudi najboljšo ekipno uvrstitev med vsemi evropskimi reprezentancami. Uspešna je bila tudi jugoslovanska ženska reprezentanca, ki je osvojila končno osmo mesto.
Organizatorji so, kljub pomanjkanju izkušen pri izvedbi mednarodnih tekmovanj, prvenstvo izpeljali brez večjih težav. Odigranih je bilo 2.353 tekem, razdeljenih 9.000 programov, 12.000 letakov, 5.300 press informacij, 100.000 prospektov, 7.000 plakatov in 30.000 značk.
Opravljenih je bilo 76 neposrednih radijskih prenosov v tujino, 331 prenosov v domovini ter izpeljanih 3.680 minut televizijskih prenosov. V desetih dneh je športna dvorana Hale Tivoli sprejela 156.000 gledalcev, ki so plačali vstopnice. Velik obisk pa je bil zabeležen tudi s strani šolarjev in vojakov, ki so si ogledali zlasti dopoldanski del tekmovanja.
Pomembne vloge so v organizacijskem smislu prvenstva na SPENT-u imeli tudi Slovenci. Med člani tehnične ekipe za izračun rezultatov je bil Matija Krnc, Dušan Oražem (dolgoletni vodja obrata Melamin Kočevje), ki je sprva deloval v organizacijskem komiteju prireditve, pa je med samim prvenstvom bil eden od treh vrhovnih sodnikov. V organizacijo so bili vključeni še Slobodan Jeremić, inženir Stanko Rebolj (eden od začetnikov namiznega tenisa v Kranju) in Viktor Polak ter številni drugi.
Muzej je konec preteklega leta prevzel spominsko gradivo, ki ga je, v spomin na 28. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v bližji Hali Tivoli, ohranil gospod Dušan Oražem. Hvala njegovemu sinu gospodu Vitu Oražmu za izkazano zaupanje ter predajo gradiva v naše varstvo.
Literatura in viri:
Časopis Pavliha, Ljubljana, 2007, str. 376-379.
Časopis Dnevnik, Ljubljana, april 1965, vezana izdaja.
Časopis Delo, Ljubljana, april 1965, vezana izdaja. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6D585P5Z (dostopno 6. 3. 2025)
Dr. Pavlin, Tomaž, Dvorana Tivoli, nov utrip Ljubljane, v: 50 let Hale Tivoli, ur. Giacomelli, O., Javni zavod Šport Ljubljana, 2016, str. 6-9 str.